Nov dosežek naših znanstvenikov: kako tudi s pomočjo deževnikov zdraviti bakterijske okužbe, ki povzročajo bolezni ...

Raziskovalci Kemijskega inštituta so opisali zgradbo toksina deževnika, s katero so lahko pojasnili delovanje nekaterih pomembnih bakterijskih toksinov.

Gre za toksin lizenin, ki ga deževnik uporablja v borbi proti parazitskim mikroorganizmom, raziskovalci pa ga zaradi njegovih lastnosti uporabljajo kot molekulsko orodje v raziskavah in v nanotehnoloških aplikacijah v sodobnih senzorskih napravah, pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu.

Toksin je po zgradbi in delovanju podoben nekaterim bakterijskim toksinom, predvsem tistim, ki povzročajo zastrupitve s hrano.

Čeprav znanstveniki nekatere od teh toksinov poznajo že več kot dvajset let, še zdaj ni jasno, na kakšen način poškodujejo celične membrane, to pa ovira tudi razvoj novih antibiotikov in drugih terapij, usmerjenih v preprečevanje bakterijskih okužb.

Raziskava je pokazala, da toksin lizenin na površini celic tvori izjemno stabilno poro nanometrskih velikosti. Raziskovalcem Kemijskega inštituta, Marjetki Podobnik, Nejcu Rojku in mlademu raziskovalcu Maticu Kisovcu je pod vodstvom Gregorja Anderluha uspelo opisati zgradbo nanopore v obliki majhne gobice. “Uspelo nam je tudi razložiti, kako se proteinska nanopora sestavi iz devetih enakih molekul. V tem procesu pride do obsežnih sprememb v zgradbi molekule toksina, kar pomeni, da bo poznavanje zgradbe nanopore in njenega sestavljanja sedaj vodilo v razvoj novih pristopov za borbo proti bakterijam, ki uporabljajo podobne toksine pri okužbah ljudi in živali”, je ob odkritju povedal Anderluh.

Študijo je koordinirala ljubljanska skupina, v njej pa so sodelovale še štiri raziskovalne skupine prestižnih Univerze v Oxfordu, japonskega državnega inštituta Riken in britanskega nanobiotehnološkega podjetja Oxford Nanopore Technologies, so še sporočili s Kemijskega inštituta.

Sicer je bil članek z ugotovitvami raziskovalcev danes objavljen v prestižni reviji Nature Communications.