Medtem ko odrasli komaj čakajo svoj dopust, pogosto pozabijo, da si ga enako močno zaslužijo tudi njihovi otroci. Šola je njihov 'službeni' svet, poln obveznosti, urnikov, pravil in pričakovanj. Zato so počitnice čas, ko lahko – in morajo zadihati.
"Otrok si zasluži dopust. Zasluži si čas, ko ne rabi razmišljati o ničemer drugem, kot o tem, kaj bo dal v nahrbtnik za na plažo. Tako kot mi odrasli," pravi Monika Erjavec Bizjak, družinska terapevtka iz Zveze Anita Ogulin & ZPM, s katero smo poklepetali o pomenu počitnic za otrokovo vsesplošno dobro.
Dolgčas je dobrodošel – in nujen
Marsikateri starš občuti krivdo in nemir, če otroku med počitnicami postane dolgčas. A ravno to je lahko izredno dragocena izkušnja. "Dolgčas je ključen za razvoj strategij spoprijemanja z neprijetnim. Otrok se takrat uči, kako samega sebe zaposliti," pravi terapevtka. "Ker drugače bo postal mladostnik in odrasel, ki neprijetnega ne bo znal zdržat."
Dodaja, da celo strokovnjaki povezujejo pojavnost depresije in anksioznosti z dejstvom, da otrokom ni nikoli dolgčas. "Ko otrok reče, da mu je dolgčas, je to super! To pomeni, da lahko zdaj vklopi svoje možgane in sam poišče rešitev, da mu ne bo več dolgčas," poudarja.
Staršem se v času počitnic pogosto pojavlja občutek krivde tudi zato, ker otroku ne morejo nuditi takšnih doživetij in izkušenj, kot jim imajo njihovi sošolci. Pogosto se ujamejo v primerjanje, kam vse drugi potujejo, in hitro se razvije občutek krivde, če si dopusta ne morejo privoščiti, opozarja Erjavec Bizjakova.
"Poleti te vedno vsak, ki ga srečaš, vpraša, kam greš na počitnice. In ta krivda, da nikamor ne greš – to je nekaj, kar morajo starši pri sebi predelat. Tisti, ki zmorejo iti, se morajo tudi pomiriti na počitnicah, si vzeti odmor in biti z otrokom. To je včasih izredno težko. Kar naenkrat smo iz tistega hitrega tempa nekje sami in je treba trikrat na dan obrok pripravit, in zdržat z vsemi otrokovimi nerganji, zato je to lahko tudi za starše izredno naporno," priznava.
A prav to je priložnost, da se družina znova poveže, poudarja terapevtka. Pri tem pa je, kot pravi, ključno, da starši ne prenašajo svojih čustvenih stisk na otroke. "Če potrebujejo nekoga, s komer bi lahko delili frustracije, to nikakor ne sme biti otrok," opozarja.
Tudi domače počitnice so lahko čudovite
Če si družina ne more privoščiti dopusta na morju, to še ne pomeni, da otroku ne more omogočiti kakovostnih počitnic. "Vprašajmo otroke, kaj bi si želeli početi med počitnicami. Če rečejo 'nič', naj to ne bo konec pogovora. Vztrajajmo. Starši moramo biti izredno vztrajni pri tem, da prihajamo v stik s svojim otrokom. Naj vsak član družine poda en predlog – in potem vsak predlog tudi upoštevamo, kolikor je mogoče," svetuje.
Tudi lokalna okolja poleti ponujajo številne aktivnosti – od poletnih programov v knjižnicah, mladinskih in večgeneracijskih centrih, društvih ... Nenazadnje pa se vedno lahko odpravimo raziskovat naravo. "Nič hudega, če ne moremo na morje. V naši okolici je lahko nekaj, kar še nismo uspeli odkriti, pa je lahko poletje priložnost za to. Tako da, tudi če ne gredo na morje, naj starši še vseeno vzamejo kakšen teden ali dva dopusta, da so lahko s svojimi otroki," poudarja.
Poletni čas je tudi priložnost za učenje pristne komunikacije. "Ne silimo se v stvari, ki jih nočemo. Povejmo sproti, kaj nam ni všeč. Tudi otroka spodbujajmo, da izrazi, kaj mu je pomembno, kaj si želi, kaj ga moti. Tako se uči komuniciranja, ki mu bo koristilo vse življenje," poudarja sogovornica. Ob tem pa opozarja, da je treba otrokov odziv, tudi če reče – "na živce mi greš" – vzeti kot priložnost za pogovor in ne kot osebni napad. "Lahko rečemo, v redu, ti grem na živce, ampak povej mi, zakaj. Bova skupaj skušala najti način, kako lahko to odpraviva," svetuje.
Zakaj so na počitnicah pogosti prepiri?
Čeprav si vsi želimo mirnih in lepih počitnic, se pogosto zgodi nasprotno – več konfliktov. Družinska terapevtska pojasni, zakaj se to dogaja: "Ko se sprostimo, pride na površje vse, kar se sproti, čez leto ni reševalo. Med letom imamo pobeg – službo, šolo, družabna srečanja. Ko pa smo skupaj na počitnicah, pa načeloma teh možnosti za 'pobeg' ni in lahko takrat pride res do vsega tistega, kar smo čez leto nabirali in skrivali, se jezili in nismo hotli povedat, ker je toliko bolj intenzivno, ker smo pač skupaj, brez filtrov."
Povsem izognit se tovrstnim prepirom ne da, saj se konflikti pojavljajo v vsakem odnosu. "Treba se je naučiti, kako te konflikte nagovarjati," poudarja in dodaja, da so lahko prav počitnice tudi prostor za predelavo čez leto neizrečenega in priložnost, da kot družina rastemo.
Kako pa vemo, da so bile otrokove počitnice res kakovostne? "Po dobrih počitnicah je otrok sproščen, v šolo vstopa z lažjim srcem. Se ne boji, je razbremenjen, pripravljen na nove izzive," opisuje družinska terapevtka. "Počitnice so lahko velik dejavnik pri tem, da otrok tudi med letom lažje opravlja šolske dolžnosti. In tukaj ni pomembno samo to, da gre nekam v neko tuje okolje. Lahko je tudi doma. Predvsem je res pomembno, kakšna je energija doma ... Saj se še spomnimo covid časov, ko smo bili doma, in so se imele nekatere družine zelo lepo. Torej, biti samo doma, ne pomeni nekaj slabega. Pomembno je kakšna je počutje v družini," zaključi.
