Slovenija

Pomorski zakonik gre v DZ

Ljubljana, 04. 12. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Vlada je potrdila spremembe in dopolnitve pomorskega zakonika in ga poslala na obravnavo v državni zbor.

Nove dopolnitve pomorskega zakonika bodo podlaga za razglasitev kakršnih koli morskih pasov, česar Slovenija po starem pomorskem zakoniku ni mogla storiti.

Potem ko je hrvaška razglasila ekološko ribolovno cono v Jadranskem morju, se je izkazalo, da Slovenija svoje cone ne more razglasiti. To pa zaradi pomorskega zakonika iz leta 2000, po katerem je, zaradi svoje lege, geografsko prikrajšana država brez suverenih pravic in ne more razglašati morskih pasov. Nov zakonik, ki ga mora obravnavati še državni zbor, prinaša novosti pri jurisdikciji, suverenosti in nadzoru nad morjem. "Ocenjujem, da s tem postaja naš pomorski zakonik, vključno z upoštevanjem določil, direktiv Evropske unije, moderen dokument, ki bo naši državi omogočal verodostojno sodelovanje pri oblikovanju vseh teh ukrepov, ki so potrebni za zaščito naših nacionalnih interesov na tem področju in nenazadnje tudi pri njihovem izvajanju," meni Andrej Logar, državni sekretar na zunanjem ministrstvu.

Čeprav Slovenija o morebitni razglasitvi morskega pasu ne razmišlja, opozarja Logar, pa bo odslej le imela pravno podlago za njegovo razglasitev. Povod za dopolnitev zakonika pa naj bi bila nedavna beneška konferenca o trajnostnem razvoju ribištva v Sredozemlju. "Tam je bil dosežen dogovor vseh držav o skupnih ukrepih za trajnostni razvoj, še zlasti na področju razglašanja ribolovnih con in seveda tudi načinov oziroma režimov urejanja, ki naj bi v njih veljal," še dodaja Logar.

Da je vladni predlog sprememb usklajen s predlogom SDS, vodja poslanske skupine SDS France Cukjati danes ni mogel potrditi, saj, kot je povedal, vladnega predloga ne pozna. Če pa bo vlada pripravila boljši predlog, so pri SDS pripravljeni odstopiti od svojega predloga. "Če bo besedilo ustrezno, bomo podprli nujni postopek," je dejal Cukjati. Kot so zatrdili pri SDS, jim ne gre za to, kdo je predlagatelj, želijo le ustrezno in čimprejšnjo rešitev problema.

Na vladi opozarjajo, da je za razglašanje kakršne koli cone na morju predhodno potreben sporazum z vsemi zainteresiranimi državami. Logar dodaja, da si je Slovenija tako pridobila osnove za verodostojno sodelovanje z drugimi, predvsem pri skupni skrbi za zaščito morja. Na vladi še zagotavljajo, da so omenjene spremembe pomorskega zakonika usklajene s predlogom Slovenske demokratske stranke, ki je na pomanjkljivosti zakonika opozorila prva.

Poslanska skupina SDS je namreč 8. oktobra v proceduro vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah pomorskega zakonika, s katerimi bi Slovenija določila epikontinentalni pas in bi lahko razglasila izključno ekonomsko cono, pri čemer je potrebno slediti dejanskemu stanju na morju, kakršno je bilo na dan 25. junija 1991. Kot je takrat pojasnil predsednik SDS Janez Janša, mora Slovenija s spremembo in dopolnitvijo pomorskega zakonika zaščititi svojo suverenost na morju, ker veljavna zakonodaja tega ne omogoča. Poslanska skupina SDS je tako k veljavnemu pomorskemu zakonu predlagala nova člena 13.a in 13.b, pa tudi, da predlog zakona DZ obravnava in sprejme po skrajšanem postopku.