Z novelo pomorskega zakonika, ki jo je v petek sprejel državni zbor, je Slovenija dobila pravno podlago za razglasitev morskih con, s čimer se Hrvaška ne strinja. Uradni Zagreb z omenjeno protestno noto opozarja, da je ta poteza v nasprotju z mednarodnim pravom in načeli sodelovanja sredozemskih držav ter da je povsem nesprejemljiva.
Hrvaško zunanje ministrstvo v protestni noti poziva Slovenijo, naj se vzdrži dejanj, ki bi bila poseg na območja pod hrvaško suverenostjo ali pa Hrvaška na njih izvršuje jurisdikcijo. Izrazilo je tudi zaskrbljenost, ker je Slovenija po 13 letih samostojnosti začela spreminjati stališča do svojega zemljepisnega položaja in se začela zanimati za hrvaška suverena območja.
Po mnenju Zagreba je jasno, da Slovenija ne more razširiti svoje jurisdikcije čez mejo ozemeljskih voda, ker bi posegla na območja, kjer imata Hrvaška in Italija suverenost ali pa izvajata jurisdikcijo; poleg tega je Slovenija posredno potrdila, da je geografsko prikrajšana, tudi v notifikaciji konvencije o pomorskem pravu v ZN.
Slovenska stran začudena nad noto, uradni odgovor drugi teden
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so potrdili, da so noto prejeli ter da bodo nanjo v prihodnjih dneh tudi uradno odgovorili. Poudarjajo, da gre v primeru sprememb pomorskega zakonika za notranjo zakonodajo Slovenije, ki v ničemer ne posega v območja pod hrvaško jurisdikcijo.
Sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Logar je ob tem povedal: "Seveda to sprejetje dopolnitev in sprememb pomorskega zakonika vsekakor ni v nasprotju z mednarodnim pravom in nenazadnje niti ne z zaključki beneške konference, tako da smo nekoliko začudeni nad omenjeno noto. Natančno bomo preučili njeno vsebino in v prihodnjih dneh podali ustrezen odgovor. Gre v bistvu za sprejem notranje zakonodaje, zato še enkrat ponavljam, smo precej presenečeni in nekoliko začudeni, da je do takšne reakcije na hrvaški strani prišlo. V prihodnjih dneh pričakujemo potrditev v saboru nove hrvaške vlade in pričakujemo skorajšnji pričetek pogovorov med obema vladama o ključnih vprašanjih v dvostranskih odnosih že v bližnji prihodnosti."
Premier Rop za dobre odnose s Hrvaško
Slovenija nima do Hrvaške nobene ozemeljske pretenzije, želimo si dobre odnose z južno sosedo in upam, da bomo to tudi uspeli zagotoviti v sodelovanju z novo hrvaško vlado. Tako je na hrvaške razlage, češ da gre pri spremembah pomorskega zakonika, ki bodo Sloveniji med drugim omogočile razglasitev morskih pasov, dejal predsednik slovenske vlade Anton Rop.
Rop je poudaril, da s spremembami pomorskega zakonika Slovenija zgolj uzakonja to, do česar ima pravico, kar kaže tudi parafirani sporazum Drnovšek-Račan, ter v ničemer ne posega v nikogaršnje pravice. Na vprašanje, ali bo Ljubljana glede odnosov z Zagrebom prevzela pobudo ali počakala, da to stori druga stran, pa je spomnil, da je Slovenija že večkrat dala pobude, pa tudi na izjavo mandatarja za sestavo hrvaške vlade Iva Sanaderja, da je potrebno narediti še en poskus na ravni politike za dosego dogovora. Po Ropovih besedah bo vrh štirilaterale, ki ga bo Slovenija kot predsedujoča predvidoma gostila 30. januarja, priložnost za dvostranski pogovor z novim hrvaškim premierom, ki naj bi do takrat že prevzel položaj. Na omenjenem srečanju naj bi premiera predstavila stališča obeh vlad glede odprtih vprašanj in ugotovila, ali obstaja možnost za njihovo rešitev. "Če se bo pokazalo, da je na hrvaški strani tovrstna pripravljenost za kompromise, potem lahko rečem, da je takšna pripravljenost tudi na naši strani in zelo se bomo potrudili, da bi prišli do rešitve problemov," je dejal premier. Po njegovem mnenju pa je to trenutno zelo odvisno od Zagreba. "Pri kompromisih, kakršen je tudi parafirani sporazum o meji, je vedno potrebno popuščanje obeh strani in ključno je, ali obstaja ta politična pripravljenost - na naši strani je," je še zatrdil.