Pompeo: Svoboda medijev je temelj demokracije

70. zunanji minister ZDA Mike Pompeo je sicer nekdanji kongresnik s Kansasa in nekdanji direktor ameriške obveščevalne agencije CIA. Bil je najboljši v svoji generaciji na West Pointu in kot tankovski poveljnik je v poznih osemdesetih patruljiral na meji železne zavese v Nemčiji. Predanost Trumpovi administraciji mu je omogočala napredovanje med najbolj vplivne zemljane, položaj zunanjega ministra pa opravlja že dobri dve leti. Ob obisku je posebej za našo televizijo stopil pred kamero. Z njim se je pogovarjal odgovorni urednik 24ur.com Jure Tepina.  

Kar nekaj časa je minilo od zadnjega obiska ZDA v Sloveniji. 12 let, odkar je bil na obisku George W. Bush, 23 let, odkar je bil nazadnje na obisku ameriški državni sekretar. Zakaj je tako dolgo trajalo do novega obiska?

Dobro vprašanje. Obžalujem, da je minilo toliko časa. Dogajajo se dobre stvari. Imeli smo nekaj uspešnih sestankov danes, s predsednikom, s premierjem, z zunanjim ministrom. Vsak od njih na enak način razume svetovne grožnje. Veliko časa smo se pogovarjali o tem, kako bi lahko Slovenija in ZDA glede teh sodelovale skupaj. Mislim, da smo dosegli dober napredek, napoved glede zaščite državljanov, podpis dogovora o 5G, zaščita lastnine državljanov. Njihova najbolj osnovna informacija je bila zelo zelo pomembna. In cenim, da vodstvo Slovenije to razume in z nami sodeluje, da zagotovimo, da bodo do sistemov, ki jih uporabljamo, dostopali samo zaupanja vredni prodajalci. 

Vse odkar je oblast prevzela Trumpova administracija, smo pričakovali obisk Trumpa. Pričakovali smo preferenčni tretma, saj se v Beli hiši govori tudi slovensko. Toda, šalo na stran. Dejansko imamo premalo stikov z ZDA v primerjavi z Rusijo. Zakaj je tako?

Mislim, da to ne drži. Slovenske kolege srečujem po vsem svetu. Vidim jih na sestankih, ko se udeležujem evropskih srečanjih, srečujem jih v Natu. To je država, ki je zelo povezana z zahodom. Mislim, da je ravno nasprotno. Prihajajo v Washington, srečujemo se po svetu. Ni tako pomembno, da je nekdo fizično prisoten na nekem kraju, veliko bolj pomembno je, da vidimo rezultate, dobre stvari, dobro delo, ki ga delamo skupaj. In tako je zagotovo tudi pri tej vladi, ki razume povezanost ljudi po vsem svetu, ki cenijo svobodo, in je pripravljena, da naredi pravo stvar, da zagotovijo, da so Slovenci del tega pomembnega čezatlantskega zavezništva. 

Celoten intervju si lahko ogledate tukaj: 

Omenili ste podpis dogovora o 5G, vendar bi se rad še malo dotaknil odnosov z Rusijo. Del vašega obiska je bil namenjen tudi pogovorom o energetski neodvisnosti od Rusije. Slovenija ima Westinghousov jedrski reaktor iz leta 1981, verjetno je bil eden prvih na komunističnem teritoriju. Danes ste se pogovarjali tudi s predstavniki energetskih podjetij. Kakšni so zaključki?

Zaključek je zelo jasen. Dali smo zelo očitno vedeti, da je tukaj nujna energetska diverzifikacija. Bodisi, da gre za zemeljski plin, ki prihaja v državo, ali da se zgradi elektrarna. Želeli smo se prepričati, da razumejo pomen zahodne tehnologije. Tukaj v Sloveniji so odlični znanstveniki, odlični inovatorji. Ideje o svobodi, lastninske pravice in demokracija, ki nenazadnje vodijo do energetske varnosti. Želel sem, da razumejo, da so ZDA povsem pripravljene pomagati pri vsakem od teh prizadevanj. Ne glede na to, ali iščejo čiste tehnologije, razmišljajo o jedrskih elektrarnah, ali pa o možnosti, da bi iz ZDA dovajali zemeljski plin. Sloveniji bomo dober partner, poskrbeli bomo, da slovenski ljudje pridobivajo energijo, ki jo potrebujejo iz različnih virov. 

Spregovorimo še malo o sodelovanju pri obrambi. Tudi tukaj je v igri Rusija. Naš premier, ki je tako kot Trump navdušen uporabnik Twitterja, je 28. junija tvitnil: "Ameriške enote iz Natovega zavezništva so dobrodošle v Sloveniji." Šlo je za odziv na poročanje o prerazporejanju ameriških sil v EU. Ali lahko pričakujemo kakšno večjo prisotnost ameriških sil v Sloveniji? Ali pa bo morda kakšno drugačno sodelovanje med obema vojskama? Veliko opreme ste podarili Hrvaški, Sloveniji niti ne toliko. Kaj se dogaja na tem področju?

Pravzaprav mislim, da so vojaški odnosi med našima državama zelo močni, zelo pomembni. Kar se tiče določenih misij, bom prepustil obrambnemu ministrstvu, da o tem obvesti javnost. Vendar je vaše opažanje pravilno glede sprememb, ki so jih ZDA napovedale pred kakšnim mesecem. Zavezali smo se, da bomo poskrbeli, da je Evropa varna. Želimo, da tudi Evropa naredi svoj del, vendar smo tudi sami zavezani k temu. Poskrbeli bomo, da bomo imeli prave enote na pravih mestih. Vsi nekako govorijo o številu enot, vendar vemo, da v resnici pri današnjih grožnjah ne gre le za število enot, zagotovo gre tudi za letala, za kibernetske grožnje, vesolje, za vse te druge elemente varnosti ... 

Torej ne toliko za tanke ...

Tankov je manj, vendar kot nekdanji vojaški častnik menim, da je več tankov vedno boljši odgovor. Toda, resno. Grožnje so drugačne. Torej, če bi samo govorili o številu vojaških enot, bi zgrešili bistvo. Slovenija in ZDA tesno sodelujeta na tem, da zagotovita, da imamo pravo obrambo, prave obrambne mehanizme, pravi sklop dogovorov, da ohranimo ne le varnost slovenskega naroda, pač pa je to pomembno tudi za državljane Amerike. To se vsekakor nanaša tudi na protiteroristične izzive.

Če se zdaj premaknemo na Kitajsko in na vprašanje o 5G – nekoč so vas vprašali, če je rivalstvo med Kitajsko in ZDA nova hladna vojna 21. stoletja. Dejali ste, da ne gre za ZDA proti Kitajski, pač pa za nekoliko drugačen konflikt med svobodo in tiranijo. Zakaj tako menite? V Sloveniji je precej glasna kultura nevmešavanja, denimo poslovne skupnosti pravijo: "Dajmo igrati za obe strani. Ne vmešavajmo se, ko velikani ropotajo. Kaj bi rekli tistim, ki se ne želijo postaviti na nobeno stran? 

Kitajci nimajo dobrih namer za evropske ideje, imajo drug sistem. Jaz sem bil poslovnež, to sem počel kar dolgo časa. Želel sem prodajati stvari, želel sem služiti denar, želel sem skrbeti za družine delavcev, ki so delali zame. Kitajska komunistična stranka ima drugačno vizijo. Dolgo časa je zahod, vključno z ZDA, govoril: "Bomo pač trgovali z njimi in stvari se bodo izboljšale". Izkazalo se je, da to ni delovalo. V bistvu so postali še bolj nevarni, večja grožnja za Zahod. Zato se moramo postaviti po robu temu, moramo se prepričati, da ko bomo sklenili posel s Kitajsko, da jim lahko zaupamo in preverimo, da se prepričamo, da je to nekaj, kar je v našem interesu in da to ni kitajska smrtna past. Videli smo, da se to dogaja po vsem svetu. Moramo se prepričati, da se ne bodo skušali preko svojega podjetja v državni lasti prikrasti na način, da bodo lahko osebne podatke slovenskih državljanov dali na svoje serverje znotraj kitajskih varnostnih služb. To niso dobre stvari. Če lahko izpeljemo izključno komercialni posel s Kitajsko, menim, da bi to morali vsi narediti. Vendar obstajajo resnična tveganja, ki so s tem povezana. Ena od stvari, o kateri smo danes govorili, je, kako zagotoviti, da vzpostavimo prave mehanizme, prave procese, da zaščitimo tako Američane, kot tudi prebivalce Slovenije. 

Imamo zakone o vohunjenju na Kitajskem od 2016, imamo dobre argumente proti Huaweiju in ZET-u. Ničesar vas ne obtožujem, ne govorim, kaj pa, ko vi ... Vendar Kitajci so uporabili enega vaših argumentov proti vam. V Teksasu ste o svoji funkciji CIA direktorja dejali: lagali smo, goljufali, kradli. Vaš sin je rekel, na Zahodu se tega ne gremo. Pa vendar, imate programe, kot je globalni nadzorni program, Prism, NSA je prisluškovala telefonu Angele Merkel. Zakaj je kitajska igra tako drugačna, da potrebujete pomoč Slovenije?

Ne bi mogli biti bolj drugačni od nas. Moj citat iz Teksasa, ki ga Kitajci radi uporabljajo ... Poglejte si celotno izjavo. Bolje, da je ne uporabite v svojem intervjuju. To sem rekel v šali. Vsaka država se poslužuje vohunjenja za potrebe svoje lastne varnosti. Gre za dolgo zgodovino. Kitajci so vpleteni v globalno, fundamentalno komercialno vohunjenje, ki ga svet doslej še ni videl. In to je nekaj, kar ZDA preprosto ne počnejo. Mi ne izvajamo komercialnega vohunjenja, ne krademo skrivnosti zato, da svoja podjetja naredimo bolj produktivna in močna. Primerjava, ki ste jo naredili, je povsem zgrešena. Tam gre za prizadevanja celotne vlade, avtoritarnega režima, in lahko vidite, kaj se dogaja. Vidite, kaj se dogaja na zahodu Kitajske – najhujše kršenje človekovih pravic v tem stoletju. Tukaj ni primerjave. Oni uporabljajo svoje obveščevalne službe, njihovo zbirko informacij, zato da uničujejo življenja, da ljudem vsiljujejo sterilizacijo ... To ni niti približno primerljivo s tem, kar katera koli zahodna država počne. Primerjava ni primerna, in ko ljudje namigujejo, da gre za vzporednice, kot ste zdaj vi omenili, to kaže na veliko nerazumevanje nevarnosti, ki jih predstavlja kitajski komunistični režim. 

In še za konec, najprej ti citati: "Težki časi ne trajajo, močni ljudje pa. Pesimisti se pritožujejo nad vetrom, optimisti pričakujejo, da bo veter spremenil smer, realisti pa mu prilagodijo svoja jadra." Ali živimo v težkih časih gospod sekretar? Ali ste optimist, ste realist? Pravite, da ste dobili hladno vojno, premagali nacizem. V Evropi pa imamo ta hip politike, tudi v Sloveniji, ki preferirajo stran, ki je sodelovala z nacistično Nemčijo. Imamo veliko populizma. Ste optimist?

Sem. Govoril sem v Münchenu minulo zimo in rdeča nit mojih opazk je bila, da Zahod zmaguje. V to globoko verjamem. Verjamem, da države, kot je Slovenija, vedo, da je prava smer za njihov lastni gospodarski razcvet, za njihove otroke in vnuke, preprosta ideja o svobodi, o svobodi medijev, ne glede na to, ali so nam všeč ali nam ni všeč, kaj govorijo. To so osrednji temelji demokracije. In mislim, da ljudje v Evropi in ljudje v ZDA to razumejo in prepričan sem, da bo to na koncu premagalo.