V murskosoboški bolnišnici so sprejeli 25-letnika iz Pomurja, ki so mu potrdili bolezen mišje mrzlice. Sprejeli so ga v petek, 15. januarja, in je še vedno hospitaliziran. Zdravljenje poteka po pričakovanjih, brez hujših zapletov. V bolnišnici Murska Sobota sicer letno sprejmejo od štiri do pet primerov te bolezni.

Kako se lahko zaščitimo?

Bolezen, ki jo povzročajo glodavci, se pojavlja v vseh obdobjih. Človek se okuži preko stika z okuženimi predmeti in hrano. Preventiva je previdnost pri shranjevanju hrane, ki naj bo nedosegljiva glodavcem, pri čiščenju prostorov, ki bi lahko bili okuženi, pa se je treba primerno zaščititi. Pri čiščenju ravnamo izredno previdno: uporabljamo mokro čiščenje z detergenti, uporabljamo masko in rokavice. Po delu si roke temeljito umijemo z milom in tekočo toplo vodo. V poletnih mesecih pri delu na vrtu uporabljamo rokavice. Kopanje v površinskih vodah ni priporočljivo. Pred obolevnostjo se zaščitimo tudi tako, da se ne dotikamo mrtvih glodavcev.

Povzročitelji mišje mrzlice so virusi, ki jih v okolju s slino in iztrebki izločajo glodavci, zlasti miši in voluharice, verjetno pa tudi podgane in krti. Bolezen se pojavlja poleti pri poljedelcih na podeželju, pozimi pa tudi v mestih oziroma gosto naseljenih krajih, predvsem zaradi okuženih predmetov in hrane v shrambah. Človek se najpogosteje okuži pri vdihavanju prahu, okuženim z izločki glodavcev, lahko pa tudi preko uživanja okužene hrane ali vode ter pri stiku s kužnino neposredno preko kože.

Doslej en smrtni primer v Sloveniji

V Sloveniji je mišja mrzlica poznana od leta 1952, ko je bil odkrit prvi bolnik, sezonski gozdni delavec na območju Pohorja. Pri nas sta zaenkrat poznani dve naravni žarišči, Dolenjska in Prekmurje. Obe območji sta izrazito ruralni s številnimi vinogradi in poljedelskimi površinami. V obdobju 1991–2000 je bilo v Sloveniji skupno 50 okuženih, ena oseba je umrla. Od teh je bilo na Dolenjskem 13 bolnikov, največ, šest, leta 1992, ko je bil tudi smrtni primer.