Ponarejanje umetniških del je velik biznis, tudi pri nas

Zato ker je še vedno premalo znanja, predvsem pa premalo povezovanja. Zato kazenski pregon pri nas ne doleti praktično nikogar.

Goljufijo je za ponarejeno delo, ki gre čez mnogo rok, težko dokazati. Kdo je vedel, kdo je bil zaveden? Kdo v verigi ljudi, ki so videli, prodali, kupili sliko, je zavajal in kdo je slepo verjel? In slepo verjamejo mnogi. Nasedajo prav naivnim in diletantskim ponaredkom. Noah Charney, svetovno znan pisatelj o svetu umetnosti, ki sicer živi v Sloveniji, pravi: "Ljudje vidijo, kar hočejo videti. In praktično nikomur ni v interesu, da se za neko delo odkrije, da je ponaredek, ker s tem izgubijo čisto vsi."

Najbolj zanesljivo ponaredek odkrije forenzična preiskava. V Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine jih opravljajo, sprejmejo lahko vsako sliko. Gre za kemične in fizikalne preiskave, rentgen, UV-svetlobo ... A v analizo dobijo le eno do dve sliki letno! Niti banke, ki so že nasedale prevaram, niti policija, se nanje ne obračajo, pravijo v Centru.

V 24UR INŠPEKTOR o tem, kaj se dogaja z odmevnimi zadnjimi primeri, nad katerimi visi sum ponarejanja. Pa tudi: galeristi, umetniki, cenilci, likovni kritiki ... o ponaredkih na slovenskem trgu.