Romana 1984 Georgea Orwella in Orlando Virginie Woolf druži britanskost, podoben čas nastanka in subverzivnost, medtem ko je splošno ozračje romanesknega sveta povsem nasprotno: Orlando je paradigma živopisanosti, uživaštva, domišljije in svobode duha, 1984 pa je skupek askeze, zatiranosti in pokorščine. Oba romana sta zdaj pri založbi Mladinska knjiga doživela ponatis, saj sta preživela svoj čas. Kot je na današnji novinarski konferenci dejal urednik Aleš Berger, je k Orlandu novo spremno besedo napisal Mitja Čander, Alenka Puhar pa je malo popravila svoj prevod romana 1984 iz leta 1967; antologijski stavek "Veliki brat te opazuje" se zdaj glasi "Veliki brat te gleda".
Maila Golob je Orlanda (1928) v slovenščino prevedla leta 1974 in če so imeli ob vseh drugih delih Virginie Woolf literarni izvedenci precej jasna stališča, so se ob tem delu rahlo zmedli. Woolfova je roman napisala potem, ko se je seznanila s pisateljico Vito Sackville-West, ki jo je povsem očarala. V Orlandu tako ni zaslediti tipičnega woolfovskega modernizma, kot ga denimo premorejo njeni Valovi; kot je v svoji spremni besedi zapisal Mitja Čander, je Orlando spisan z neverjetno mešanico oblikovne in vsebinske ekscentričnosti, humorja in domišljijske frfotavosti.
Roman se prične konec 16. stoletja in njegov protagonist je še ne dvajsetletni mladenič, konča se leta 1928, nekdanji najstnik pa je sedaj star 36 let in ni več on, temveč ona. Spolna preobrazba je pri Woolfovi docela naraven pojav, ki nikoli ni nekaj dokončnega.
Kljub vprašanju androginosti je po Čandrovem mnenju rdeča nit romana ukvarjanje z umetnostjo: junak(-inja) vseskozi piše eno samo pesnitev z naslovom Hrast, pa čeprav se njen slog spreminja in je v 20. stoletju seveda drugačen kot v elizabetinskih časih: v moč kreacije Orlando verjame tako na začetku, ko je še povsem anonimen pesnik, kakor ob koncu, ko je že uveljavljena pisateljica, opozarja Čander. Orlando je pri Mladinski knjigi ponovno izšel v zbirki Veliki večni romani.
Po Bergerjevem mnenju je 55 let po nastanku še vedno aktualna tudi Orwellova črna utopija 1984. Prevajalka Alenka Puhar je na novinarski konferenci opozorila, da je bil Orwell v socialističnih deželah prepovedan avtor in slovenski prevod je bil prvi uradni prevod v vzhodni in srednji Evropi. Prevajalka Tina Mahkota je h knjigi dodala še pregled življenja in dela Orwella, obsežno spremno besedo pa je k romanu, ki je izšel v zbirki Kondor, spisal Nikolai Jeffs. Ta je na novinarski konferenci dejal, da imajo bralci in bralke do politične literature navadno sumničav odnos, saj naj bi pri njej zaradi političnih vizij umanjkala estetska vrednost. Orwellov roman je dokaz, da sta omenjeni dimenziji združljivi. Časi totalitarizma so minili, toda roman je preživel, kar je, tako Berger in Jeffs, jasen dokaz, da gre za pravo literarno umetnino.
Roman 1984 se navsezadnje ukvarja tudi z vsakdanjim življenjem in tematizira prijateljstvo in ljubezen, meni Jeffs, ki je hkrati prepričan, da se je Orwellovo delo v svinčenih časih lahko ponašalo tudi z optimistično komponento, saj je ponujalo "drugačen" pogled na totalitarizem. Berger je k temu še dodal, da je 1984 apolitično delo, saj presega tako politično levico kot desnico.