Ponoči se ozrite v nebo: videli boste lahko tudi do 100 utrinkov na uro

Pogoji za opazovanje meteorskega roja Perzeidov letos ne bodo idealni. "Noč na 13. avgust je približno tri dni po polni Luni, tako da bo v tej noči Luna sorazmerno svetla," je za STA dejal profesor na mariborski filozofski fakulteti in predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna. Vremenska napoved bo za nočno opazovanje, kot kaže, ugodna.

V torek bo na začetku noči osvetljenega 83 odstotkov Luninega površja, zato bo oteženo opazovanje predvsem šibkejših utrinkov. Kljub temu bo po besedah Žiberne na nebu vidnih kar nekaj astronomskih objektov, ki so vredni opazovanja in fotografiranja.

"Že pred polnočjo bomo lahko opazovali planet Saturn, katerega kolobarji so skoraj poravnani z Zemljo, zato bodo vidni z boka kot tanka prečka čez Saturnovo ploskev. Z nekaj sreče bomo pred polnočjo lahko opazovali še planet Uran, v jutranjih urah pa še Jupiter in Venero, ki bosta le okoli eno stopinjo narazen, torej vidna v istem zornem polju okularja z ne preveliko povečavo. Poletno nočno nebo je znano po obilju objektov globokega neba, zato bo opazovanje še dodatno bolj zanimivo," je ob vabilu na nočno opazovanje na spletni strani društva zapisal Žiberna.

Društvo organizira v torek od 22. ure nočno opazovanje v Šmartnem na Pohorju, podrobnosti so navedene na spletni strani društva. Sicer pa Žiberna za opazovanje kjerkoli drugje priporoča temnejšo lokacijo, na takšnih lokacijah lahko običajno opazimo tudi do 100 utrinkov na uro v roju Perzeidov, je pa teh pravilom več v drugi polovici noči, številka pa niha.

Večini meteorskih rojev botrujejo kometi, ki potujejo okoli Sonca. Ti namreč za seboj puščajo poleg plinov med drugim tudi trdne delce, ki so lahko veliki od nekaj 10 mikronov pa do zelo velikih delcev v velikosti manjših skal. A ti primeri so zelo redki, je dodal Žiberna.

Oblaki različno velikih trdnih delcev, ki na poti okoli Sonca nastanejo za kometi, imenujejo meteoroidno vlakno, delci v vlaknu pa se imenujejo meteoroidi. Če Zemlja na svoji poti okoli Sonca potuje skozi takšno meteoroidno vlakno, nastopi večja verjetnost, da bodo ti delci zašli v zgornje plasti Zemljine atmosfere.

Če meteoroid zaide v Zemljino atmosfero in tam zgori, ga imenujemo meteor, če pa prileti na Zemljino površje in torej "preživi" let skozi atmosfero, pa ga imenujemo meteorit, je ob tem pojasnil Žiberna.

Kemična sestava meteoroida lahko vpliva na barvni pridih utrinka, je dodal. Oranžno-rumena svetloba nakazuje na prisotnost natrija, rumena na prisotnost železa, modro-zelena na magnezij, vijolična na kalcij, rdeča pa na atmosferski dušik in kisik.

Izpostavil je tudi zelo velike hitrosti. Običajno imajo meteoroidi največjo hitrost okoli 42 kilometrov na sekundo, je pa njihova hitrost odvisna od tega, ali ta delec potuje proti Zemlji ali Zemljo dohiteva.

Zemlja okoli Sonca potuje s povprečno hitrostjo okoli 30 kilometrov na sekundo, tako da je lahko maksimalna relativna hitrost meteroida, če prileti v Zemljino atmosfero, do 72 kilometrov na sekundo, je pojasnil poznavalec astronomije. Kot so izračunali, je vstopna hitrost Perzeidov okoli 59 kilometrov na sekundo.

Meteorske roje običajno poimenujejo po ozvezdjih, sicer pa imajo pri Mednarodni astronomski zvezi danes priznanih 95 meteorskih rojev in še več kot 400 kandidatov za meteorske roje, je dodal Žiberna. Meteorski roji namreč niso nekaj stalnega, spreminja se namreč lahko lega meteoroidnega vlakna, lahko pa roji tudi izginejo, če komet razpade.