Kot so na sodišču povedali za časopis Dnevnik, se bodo zaradi "afere Kacin" pristojni za te vrste revizij posvetovali in se odločili, ali bodo revizijo za LDS ponovili ali ne. Kdaj bo znana odločitev o tem, še ni jasno.
Jelko Kacin se morebitne vnovične revizije ne boji, za Dnevnik pa je dejal, da je računsko sodišče pri svojih odločitvah neodvisno, vsa potrebna dokumentacija pa je na sedežu stranke. Po Kacinovih besedah dokumenti, ki so se v zvezi z njegovo volilno kampanjo pojavili v medijih, sploh niso dokumenti, temveč predračuni in ponudbe, med njimi pa ni niti enega računa. Računov, ki bi dokazovali, da je bilo za kampanj porabljenih skoraj 21 milijonov tolarjev, na kar naj bi kazala sporna dokumentacija, nima niti formalni vodja Kacinove kampanje Milan Podgoršek. Ker je bil med kampanjo odsoten, tudi ne ve, katere od akcij so bile realizirane in koliko denarja je bilo porabljenega. Tudi sam pa ima dokumente, ki so pricurljali v medije in katerih avtentičnost je že potrdil. Stvar bi se za Kacina in LDS zdaj lahko zapletla le, če bi se pojavili računi, ki bi dokazovali, da je bilo za kampanjo res porabljenega več denarja, kot je v svojem poročilu prikazala LDS.
Časnik Večer pa je pri dodatnem preverjanju trditev LDS, da so za kampanjo Jelka Kacina porabili bistveno manj, kot kaže dokumentacija, ki so jo objavili v Večeru, naletel na nenavadne izjave in dejstva. Preverili so, kako je bilo z oglasi, objavljenimi v Gorenjskem glasu, kjer so po zatrdilih LDS plačali milijon tolarjev za promocijo vseh kandidatov in ne 1,979 milijona tolarjev le za promocijo Kacina, kot kaže dokumentacija. Pregled arhivskih številk Gorenjskega glasa je pokazal, da je LDS med volilno kampanjo leta 2000 objavil celo serijo celostranskih oglasov za vse kandidate in Jelka Kacina ter vrsto oglasov posebej za Kacina, tudi na prvi strani časopisa. Po ceniku, ki ga ima Gorenjski glas danes, bi za milijon tolarjev lahko objavili le kak celostranski oglas. Zaradi velikanskega odstopanja se zdi, da računi za kampanjo iz Gorenjskega glasa stranki niso bili pravilno ali v celoti izstavljeni, še piše Večer.
Direktor Gorenjskega glasa v letu 2000 je bil Marko Valjavec, ki je bil tudi kandidat ZLSD. Njegove izjave Večeru še ni uspelo pridobiti. Ko so pri stranki preverjali, kako so lahko dobili toliko oglasov za tako nizko ceno, je izvršni direktor LDS Bogdan Biščak povedal, da so oglase naročili Kranjčani, v Ljubljano pa je stranka dobila samo račun. Če je Gorenjski glas LDS ali drugim strankam priznal posebne popuste pri objavi predvolilnih oglasov, bi jih stranke po zakonu morale prikazati v finančnih poročilih. Kot je ugotovilo računsko sodišče, je LDS v končnem poročilu prikazal popuste in oprostitve plačil le za 59.500 tolarjev za tiskarske storitve, o popustih v Gorenjskem glasu pa nič.
