O škodi ne poročajo, kot pa je dejal bovški župan Danijel Krivec, je potres med prebivalci sprožil preplah.
Poslanci sprejeli zakon o popotresni obnovi
Državni zbor je po peturni burni razpravi z 45 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, ki naj bi bila temelj za čim hitrejšo in čim učinkovitejšo sanacijo območja, prizadetega zaradi nedavnega potresa. Zakonska novela oškodovancem, ki jim je potres poškodoval objekte že leta 1998, prinaša celotno kritje obnove posledic s strani države, ostali pa bodo deležni državne pomoči v skladu z že veljavnim zakonom za odpravo posledic naravnih nesreč. Stroški celotne popotresne obnove naj bi po vladnih izračunih stala dobre tri milijarde tolarjev.
Tisti, ki jim nad glavo še vedno visijo stari krediti, naj bi jih po novem obdavčevali bolj ugodno - upoštevala naj bi se samo osnovna obrestna mera, vendar le za tiste, ki kredit najeli s pomočjo Stanovanjskega sklada. Predvidene so še druge davčne olajšave. Deležni naj bi jih bili na primer donatorji, ki bodo prispevali prizadetim v tokratnem potresu. Ena izmed pomembnih pridobitev za tamkajšnje prebivalce je zagotovo tudi ta, da bodo lahko tisti, ki so ostali brez strehe nad glavo, začeli z nadomestno gradnjo brez gradbenega dovoljenja, če seveda obnovo nadzira državna tehnična pisarna. Do konca del morajo lastniki pridobiti le uporabna dovoljenja. Posočju se z dopolnjenim zakonom obeta tudi razvojna pomoč, do leta 2013 naj bi tako iz državne blagajne priteklo dodatne 2,4 milijarde tolarjev.
Opozicija meni, da ima zakon pomanjkljivosti
Do državne pomoči naj bi bili upravičeni le tisti, ki imajo na prizadetem območju svoje stalno prebivališče in tam plačujejo davke. Po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Kopača bo država pomagala reševati le eksistencialne stiske ljudi, zato lastniki poškodovanih objektov, ki živijo drugje, niso upravičeni do denarne pomoči. To je v Državnem zboru sprožilo polemiko. Opozicije namreč meni, da bi morali bili pomoči deležni tudi tisti, ki ne živijo v Posočju, vendar imajo tam hiše, ki jih morajo kljub temu vzdrževati. V SDS priporočajo tudi 100-odstotno olajšavo pri dohodnini, dokler se zadeve ne umirijo, pa tudi uvajanje subvencije za popotresna zavarovanja.
Poslanci so predlog posebne davčne olajšave zavrnili. Kot je razložil minister Kopač, bi to pomenilo, da bi lahko vsa slovenska podjetja sedeže prenesla v Posočje in nobeno naslednjih pet let ne bi plačevalo davkov.
Prebivalci Kobarida so glede zakona skeptični
Prebivalci zgornjega Posočja, ki jih je tokratni potres najbolj prizadel, menijo, da je sprememba zakona o popotresni obnovi sprejemljiva, skrbi pa jih, kako se bo zakon izvajal v praksi.
V preteklih dneh je bila skoraj vsa pozornost usmerjena v Bovec in čez Sočo, zato želijo prebivalci okoliških krajev opozoriti, da je tudi pri njih škoda očitna. Pavel Gregorčič, župan Kobarida, meni, da je bil prevelik poudarek na škodi v Bovcu. Zato upa, da bo zakon enakovredno obravnaval tudi njihovo stanje. Nekateri prebivalci Kobarida so z zakonom zadovoljni, večina pa ostaja skeptična.
Medtem pa je bovški župan Danijel Krivec prejel zahtevo od civilne iniciative s 400 podpisi krajanov. Zahteva se nanaša na pomanjkljivosti v pretekli popotresni obnovi. "Ne glede na to, da je zakon sprejet, imajo ti podpisi težo. Tudi na nadaljnjo sodelovanje in izvajanje tega zakona s strani Državno tehnične pisarne," je dejal Krivec. Civilna zaščita bo kljub sprejeti noveli zakona nadaljevala z zbiranjem podpisov, ki bodo v opozorilo izvajalcem in odgovornim službam.
Zavarovalnice zaključujejo z ogledi
Zavarovalnice po nedavnem potresu v Posočju zaključujejo z ogledi poškodovanih stavb in premoženja zavarovancev, natančni podatki o višini škode pa bodo znani, ko bodo komisije na terenu končale svoje delo. Komisije Zavarovalnice Triglav so doslej ocenile več kot polovico škodnih primerov, povprečna višina škode pa je 770.000 tolarjev. V Zavarovalnici Maribor vrednost poškodb premoženja po prvi oceni znaša približno 100 milijonov tolarjev.
V Triglavu so po pisanju Dnevnika do četrtka zabeležili 600 prijavljenih škodnih primerov, od tega 420 na objektih in 180 na stanovanjskih premičninah. Do ponedeljka naj bi zaključili z ocenjevanjem vseh prijavljenih primerov, med njimi bodo tudi takšni, v katerih škoda dosega pet milijonov tolarjev.
Kot so sporočili iz Zavarovalnice Maribor, so njihove komisije sklenile oglede poškodovanih stavb in premoženja. Zabeležili so 20 prijav poškodb premoženja, pri njih gre predvsem za individualne hiše fizičnih oseb. Glavnina škode je nastala na dveh hotelih, ki sta zavarovana pri tej zavarovalnici.
