55 poslancev je namreč ponovno podprlo zakon, 20 pa jih je bilo proti. Zaradi zavrnitve odložilnega veta so v državnem svetu že napovedali ustavno presojo zakonskega besedila.
Razprava je bila sicer po pričakovanjih burna, na vidiku pa sta že referendum in ustavni spor. Lastniki zemljišč in gozdov bodo zaradi zakona sprožili ustavni spor, saj menijo, da z določilom, da je divjad državna last, krši njihovo pravico do lastnine. "Lastniki smo do tega upravičeni in na pravico, ki nam je bila odvzeta, že predolgo čakamo," je povedala Inga Stritar iz društva lastnikov zemljišč in gozdov.
Druga stran - lovci - zakon podpirajo, čeprav menijo, da lovski organizaciji daje premajhno vlogo. "Njena teža je v bistvu enaka kot teža nestrokovnih organizacij z vidika divjadi, ki tudi sodelujejo pri planiranju, kot recimo lokalne skupnosti," je opozoril Bojan Lepičnik iz Lovske zveze Slovenije.
Nova Slovenija pa je že napovedala referendum.
Državni svet proti zakonu
Kot je znano, je Državni svet 23. decembra s 24 glasovi za in osmimi proti (trije vzdržani) izglasoval odložilni veto na zakon o divjadi in lovstvu, ki ga je državni zbor sprejel z 51 glasovi za in le 16 proti. Državnih svetnikov ni prepričal niti vodja poslanske skupine LDS v državnem zboru Anton Anderlič, ki je med drugim orisal postopek sprejemanja zakona in njegova glavna načela. Zavrnil pa je tudi očitke, ki so jih proti zakonskemu besedilu nanizali predlagatelji veta.
Po mnenju državnega sveta zakon o divjadi in lovstvu ni skladen z zakonom o varstvu okolja, saj področje koncesij ureja popolnoma na novo, prav tako pa naj ne bi bil usklajen še z nekaterimi drugimi zakoni. Državni svet pa opozarja še na nesorazmernost višine kazni v primeru kršitev. Po mnenju državnega sveta v zakonu ni ustrezno rešena škoda po divjadi, saj iz določb zakona izhaja, da je lastnik najbolj odgovoren za preprečevanje škod na svojem zemljišču. Tudi sami postopki za ugotavljanje in povračilo škod naj bi bili po mnenju državnega sveta preveč zapleteni in dolgotrajni.
Več varnosti za kupce stanovanj
Po dveh razvpitih primerih oškodovanja kupcev stanovanj, Zbiljski gaj in Trzinski grad, so poslanke in poslanci opravili drugo obravnavo zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih hiš, s katerim naj bi preprečili prihodnje morebitne zlorabe kupcev.
Po besedah ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača predlagani zakon, ki naj bi se po sprejetju v državnem zboru začel uporabljati 1. avgusta letos, prinaša bistveno večji obseg varovanja pravic kupcev stanovanj.
Osnovni namen zakona o varstvu kupcev stanovanj je s pravnimi pravili celovito urediti razmerja med prodajalcem (investitorjem) enostanovanjskih stavb oziroma stanovanj in kupcem tako, da bodo kupci celovito zaščiteni pred tveganji. Med ključnimi novostmi je po besedah ministra Kopača poleg bančne garancije za zavarovanje terjatev kupcev še možnost t.i. zavarovalniške garancije v primeru predčasnega plačila kupnine, ta bo enakovredna bančni, ali pa oblikovanje skrbniškega računa.
Glede na to, da v okviru druge obravnave na DZ ni bilo vloženih dopolnil, bodo poslanke in poslanci o zakonskem besedilu predvidoma dokončno odločili v četrtek. Poslanke skupine zakonskemu urejevanju omenjenega področja ne nasprotujejo, ob tem pa so iz vrst opozicijskih SDS, NSi in SNS leteli številni očitki, da zakon ne bo imel pravih učinkov in da gre le za predvolilno potezo vladajoče koalicije. Opozicijski poslanci so izrazili tudi bojazni, da bo zakon zaradi novih instrumentov zavarovanj dvignil cene že tako predragih stanovanj.
