Ponudniki z dodatnimi ponudbami v boj za goste z boni

Turistični boni, ki jih je vlada podarila vsem prebivalcem države v pomoč turizmu po epidemiji covid-19, so pravi hit. Do 23. avgusta smo namreč unovčili 511.554 bonov, kar pomeni, da je v turistični sektor steklo 69.792.643 evrov. A neunovčenih bonov je še precej, trg pa je velik, zato ponudniki iščejo različne načine, s katerimi bi privabili goste.

Na spletu se je tako pojavilo več oglasov, kjer ponudniki storitev, poleg nočitve z zajtrkom, za turistične bone ponujajo tudi druge ugodnosti, kot so vožnja z ladjico, boni za določeno nakupovalno središče, karte za kulturne dogodke in druga doživetja. Na omenjene oglase so nas opozorili tudi bralci, ki se sprašujejo, ali gre za pošteno poslovno prakso.

Laiki so namreč prepričani, da take ponudbe niso poštene do drugih ponudnikov, saj goste privabljajo z dodatnimi storitvami oziroma podarjenimi darilnimi boni, kar pomeni, da bodo na tak, za marsikoga sporen način, hitreje in lažje privabili goste. Pristojni pa si tukaj niso povsem enotni. Medtem ko na Finančni upravi RS (Furs) pojasnjujejo, da je turistične bone mogoče unovčiti le za nastanitev ali nastanitev z zajtrkom, "če ponudnik gostu nudi še kakšno drugo storitev (npr. kosilo, večerja, tudi turistična taksa), pa je treba za to doplačati z drugimi plačilnimi sredstvi", pa na gospodarskem ministrstvu pravijo, da se vsak ponudnik v okviru svojih pogojev poslovanja sam odloči, ali bo ponudil dodatno ponudbo in pod kakšnimi pogoji. "Gre namreč za trženje njihove dejavnosti oz. ponudbe. Poudarjamo pa, da zaradi dodatne ponudbe cena nastanitve ob koriščenju turističnega bona ne sme narasti, ampak mora ostati enaka ceni nastanitve brez koriščenja turističnega bona."

Na ministrstvu dodajajo, da mora potrošnik predhodno poznati tudi vse pogoje unovčevanja bonov. "Če mu predhodno vsi pogoji niso poznani, ga ti ne zavezujejo, pri čemer je treba upoštevati tudi Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP), ki določa ravnanja in opustitve podjetij, ki se štejejo za nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov. Za nadzor nad izvajanjem ZVPNPP je pristojen Tržni inšpektorat RS," še pojasnjujejo.

Tržni inšpektorat je na področju turističnih bonov sicer res pristojen za nadzor nad ponudniki storitev, a preverja, ali je storitev, ki je navedena na računu in za katero se bo opravilo Fursovo nakazilo, dejansko izvedena, ter ali je ponudnik storitve za tovrstno storitev potrošniku, ki želi plačati z bonom, zaračunal isto ceno, kot bi jo, če bi potrošnik plačal z drugimi plačilnimi sredstvi. Pristojen pa je tudi za nadzor nad upravičencem do bona, in sicer z vidika, ali je bil ta prenesen na drugega upravičenca skladno z zakonom.

Kot pojasnjujejo na inšpektoratu, od Fursa redno prejemajo podatke, na podlagi katerih nato tudi opravijo nadzor. Do zdaj so na področju turističnih bonov opravili že 128 nadzorov, pri čemer je bil v tretjini primerov postopek že ustavljen. "Nekateri postopki še potekajo, prav tako novi nadzori, zato vam trenutno več podatkov ne moremo posredovati," so še pojasnili.