Carinska služba na podlagi navodil Veterinarske uprave RS (VURS) brez zapletov izvaja dodatno poostren nadzor osebne prtljage potnikov in pošiljk, ki prihajajo iz držav, kjer so žarišča ptičje gripe. "Če bi slučajno do nas prišlo okuženo blago, smo pripravljeni ustrezno operativno ukrepati, seveda z roko v roki z veterinarsko inšpekcijo, ki izvaja vse potrebne nadaljnje ukrepe," je poudaril vodja oddelka za prepovedi in omejitve na Generalnem carinskem uradu, Vojko Otovič.
Kot je pojasnil Otovič, carinska služba že vse od vstopa v Evropsko unijo izvaja poglobljen nadzor nad uvozom izdelkov živalskega izvora, tako tistih, namenjenih osebni prehrani potnikov, kot tistih za komercialne namene. "Dodatna navodila za nadzor, ki smo jih z VURS prejeli pred dvema dnevoma, pa smo že posredovali vsem carinikom in vodjem carinskih izpostav. V postopke nadzora smo vključili tudi urad za varnost in zdravje pri delu, ki je carinikom zagotovil vso potrebno opremo za varno delo," je pojasnil Otovič.
Poseben poostren nadzor se nanaša predvsem na termično neobdelane proizvode iz perutninskega mesa, živo perutnino ter neobdelano perje ostalih vrst živih ptic. "Sedaj smo tako še posebej pozorni na pošiljke, ki vsebujejo perutnino, in potnike, ki predvidoma prihajajo iz Turčije," je dodal Otovič. Ob tem je pojasnil, da cariniki opravljajo nadzor nad blagom, ki je za osebno rabo potnikov, veterinarska inšpekcija pa nadzor nad komercialnimi pošiljkami, medtem ko zdravniškega pregleda za ljudi vsaj zaenkrat še ni, ker za virus ptičje gripe velja, da se ne prenaša s človeka na človeka.
Nadzor tudi na Brniku in v Luki Koper
Poostren nadzor prtljage potnikov, ki vstopajo v Slovenijo, pa ne poteka le v osebnih in tovornih vozilih, pač pa tudi nad potniki in pošiljkami v Luki Koper ter na letališču Brnik. Na slednjem pojav ptičje gripe v Turčiji ni povzročil bistvene spremembe postopkov nadzora, je pojasnil vodja carinske izpostave Brnik Marko Bolta in dodal, da pomeni "le ponovitev vaje, kakršna je bila ob pojavu sarsa".
Najbolj kritična na ljubljanskem aerodromu je vsakodnevna direktna linija iz Carigrada. Ker v skladu z evropsko uredbo že dalj časa velja prepoved vnosa termično neobdelanih mesnih in mlečnih izdelkov, pa sedaj posebna navodila zaradi ptičje gripe postopkov nadzora ne spremenijo posebej. "Potnike na tej liniji smo že do sedaj temeljito pregledovali, saj je Turčija država, ki ni rizična samo zaradi ptičje gripe, pač pa tudi zaradi ilegalnih drog. Tako gre vsa prtljaga teh potnikov skozi rentgen, ki mu pogosto sledi tudi ročni pregled prtljage. Če pri tem najdemo kakšne mesne ali mlečne izdelke, kar je zelo pogosto, saj so med potniki večinoma vozniki tovornjakov, ki jih pripeljejo v Luko Koper in imajo s seboj sendviče in druge malice, te odvržemo v sanitarne zabojnike," je pojasnil Bolta. Ob tem je dodal, da so lani na vseh letih morali potniki odvreči kar za 2,2 toni takega blaga, letos pa zaenkrat 182 kilogramov. To količino pa poskušajo zmanjšati tudi s tem, da potnike že pri vkrcanju opozarjajo, da je prepovedan vnos izdelkov živalskega izvora.
Edina sprememba pri nadzoru, ki jo je prinesla bojazen pred ptičjo gripo, je tako prepovedan vnos perja. "Če bi potnik iz Turčije s seboj pripeljal nagačeno žival ali pernatega domačega ljubljenčka, bi mu morali njen vnos prepovedati, žival čim prej izolirati in narediti dezinfekcijo," je še povedal Bolta.
Pisno vprašanje poslanke LDS
Poslanka LDS Cveta Zalokar Oražem pa je na ministra za zdravje Andreja Bručana naslovila pisno poslansko vprašanje glede ukrepov ob morebitnem izbruhu ptičje gripe. Med drugim jo zanimajo ugotovitve vaje, ki je decembra potekala v celotni Evropski uniji, ter njen pomen za akcijski načrt in stopnjo pripravljenosti v Sloveniji. Zalokar Oražmova ministra sprašuje tudi, če je določil način nadzora in razdeljevanja zdravil v primeru pandemije.
Poslanka ministra prosi, naj ji kot članici parlamentarnega odbora za zdravstvo v neokrnjeni obliki posreduje prevod zaključkov decembrske vaje, s katero naj bi preverili usposobljenost posameznih držav in znotraj tega posameznih institucij ter operativnost nacionalnih programov in ukrepov v zvezi s ptičjo gripo. Zanima jo tudi, na kakšen način so bili na vaji usklajeni ukrepi med članicami in kaj simulacija predstavlja za akcijski načrt in stopnjo pripravljenosti v Sloveniji. Bručana še sprašuje, ali je bil na podlagi zaključkov popravljen in dopolnjen načrt, ki ga je že predstavil na seji odbora za zdravstvo, in če, v kolikšni meri.
"Glede na to, da je bilo javno izrečeno, da bodo članice EU, ki so se že oskrbele z zdravilom, pomagale državi, kjer bi se bolezen pojavila med ljudmi, pa me zanima, če so na ravni EU že natančneje določeni postopki ukrepanja v teh primerih in kaj to pomeni za Slovenijo," je zapisala Zalokar Oražmova. Bručana še sprašuje, ali je v zvezi s tem kot minister za zdravje zahteval kakšne ukrepe oziroma dogovore, saj je, kot poudarja poslanka LDS, trenutno stanje za Slovenijo relativno neugodno.