Deli korespondenčnega gradiva Žige Zoisa iz obdobja med letoma 1808 in 1810 so bili doslej objavljeni v dveh knjigah Franceta Kidriča Zoisova korespondenca, ki ju je SAZU izdala v zadnjih letih pred 2. svetovno vojno. S pregledovanjem in popisovanjem tega zajetnega gradiva, ki po grobi oceni šteje kakih 2000 enot, se je v letih od 1989 do 1992 prizadevno in poglobljeno ukvarjal inž. Hubert Klemenc ter prepisal in transkribiral približno 250 Zoisovih pisem. Kot je pojasnil Jože Faganel, pa se je Klemenčevo pomembno delo zatem ustavilo.
Slovenija
Popisovanje Zoisove zapuščine
Ljubljana, 09. 03. 2000 20.59 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
Komentarji
0
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede nadaljuje s pred časom zastalim projektom pregledovanja in popisovanja rokopisnega gradiva barona Žige (Sigismunda) Zoisa (1747-1819), razsvetljenega humanista, vplivnega gospodarstvenika, znanstvenika naravoslovca, pesnika in prevajalca ter mentorja in širokogrudnega mecena slovenske kulture. Knjiga Jožeta Faganela, poldrugo desetletje sodelavca omenjenega inštituta, naslovljena Zoisovi rokopisi, vsebuje podatke o še neobdelanem rokopisnem gradivu, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani in je tja prispelo po 2. svetovni vojni. Njen podnaslov Popis - I ne kaže le, da je pred raziskovalci še veliko dela, ampak med drugim obeta, da bomo o enem ključnih mož slovenske zgodovine 18. in začetka 19. stoletja lahko izvedeli še veliko novega.
