Kmetijsko ministrstvo je iz proračunske rezerve dobilo 150 milijonov tolarjev, s katerimi bo poplačalo del dolga. Sredstva za poplačilo preostalega dolga pa bosta morala kmetijski in finančni minister, Franc But in Anton Rop, še najti.
Država namreč zasebnim veterinarskim ambulantam, ki opravljajo javno veterinarsko službo, ni plačala storitev, ki so jih opravile od aprila naprej. Skupno se je zapadlih obveznosti za obdobje do konca avgusta nabralo za 1,003 milijarde tolarjev. Konec septembra je vlada ob napovedi zasebnih veterinarjev, da bodo v nasprotnem primeru prenehali opravljati javne veterinarske storitve, s prerazporeditvijo sredstev med proračunskimi porabniki le zagotovila 670,6 milijona tolarjev, preostalih 300 milijonov tolarjev pa je minister But obljubil do minulega četrtka. Ker veterinarji denarja niso dobili, so se v ponedeljek ponovno sestali z Butom, ki pa jim je jasno povedal, da znotraj kmetijskega proračuna tega denarja ni moč dobiti.
Od kod denar do konca leta
Ker je znotraj kmetijskega proračuna že zmanjkalo denarja na postavki preventivno zdravstveno varstvo živali, s katere je financirana javna veterinarska služba, bo potrebno najti še rešitev za financiranje do konca leta. Po napovedih ministra Buta naj bi to rešili v teh dneh, po besedah predsednika sekcije zasebnih veterinarjev praktikov pri veterinarski zbornici Tomija Rumpfa pa bi bilo do konca leta potrebno zagotoviti še od 600 do 700 milijonov tolarjev. Na kmetijskem ministrstvu omenjajo možnost, da bi sredstva za delo veterinarjev do konca leta našli na tistih postavkah kmetijskega proračuna, kjer denar do konca leta ne bo porabljen.
V proračunu za prihodnje leto je za opravljanje javne veterinarske službe predvidenih 1,58 milijarde tolarjev, obseg dela pa bo odvisen od odredbe, ki jo v začetku leta predpiše kmetijski minister. "Če bo obseg dela ostal enak letošnjemu, bi potrebovali od 1,8 do dve milijardi tolarjev," pravi Rumpf. Ob tem pa dodaja, da če želi Slovenija v Evropo, če želi nuditi varno hrano potrošnikom in ohranjati sistem sledljivosti, potem javna veterinarska služba ne sme narediti koraka nazaj pri obsegu dela. Na kmetijskem ministrstvu ob tem omenjajo možnost sofinaciranja dela javne veterinarske službe, med drugim tudi s strani kmetov.
