Kaj prestavlja največje tveganje za nesreče v Sloveniji?

Vlada je sprejela poročilo o ocenah tveganj za nesreče za zadnja štiri leta ter novo državno oceno tveganj za nesreče. Če upoštevamo tako velikosti političnih in družbenih vplivov kot verjetnost nesreče, zelo veliko tveganje v Sloveniji predstavljajo samo poplave, navaja poročilo.

Potres, žled ter nevarnosti biološkega, kemičnega, okoljskega in neznanega izvora za zdravje ljudi pa so nesreče, ki pomenijo veliko tveganje, je razvidno iz državne ocene tveganj za nesreče.

Jedrska nesreča je zaradi majhne verjetnosti uvrščena v srednjo stopnjo tveganja. Med njimi pa so tudi kibernetske grožnje in veliki požari v naravnem okolju. Za ti dve tveganji je ocenjena verjetnost med vsemi nesrečami sicer največja. Najmanjšo stopnjo tveganja pomenita radiološka nesreča in železniška nesreča. 

Najhujše posledice z vidika vplivov na ljudi bi verjetno povzročila huda jedrska nesreča v Nuklearni elektrarni Krško. Najhujši učinki bi bili v širši okolici elektrarne. V najslabšem primeru in ob neustreznem izvajanju zaščitnih ukrepov bi lahko umrlo do tisoč ljudi, ranjenih oziroma izpostavljenih radioaktivnem sevanju pa bi bilo lahko tudi več tisoč. Trajno bi bilo treba preseliti od 40.000 do 100.000 ljudi.

Zelo hude bi bile posledice tudi pri pandemiji gripe, ki predstavlja nevarnosti biološkega, kemičnega, okoljskega in neznanega izvora za zdravje ljudi. Umrlo bi lahko okoli 1850 ljudi, zbolelo pa bi jih pol milijona ali več, morda celo do 45 odstotkov prebivalcev. Olajševalna okoliščina pri pandemije gripe je, da vsi ljudje ne bi zboleli oziroma umrli v nekaj dnevih, ampak bi pandemija lahko trajala od nekaj mesecev do skoraj enega leta.

Tudi potres v osrednjem delu države, kjer bi se razmere iz običajnih v kaotične spremenile v samo nekaj sekundah, bi glede na izsledke analize tveganja povzročil hude posledice: 60 mrtvih, 600 ranjenih, trajno pa bi bilo treba preseliti več kot 5000 ljudi.

Obsežna ocena v poročilu med drugim obravnava reprezentativne scenarije različnih nesreč in njihov vpliv na ljudi, gospodarstvo, okolje in kulturno dediščino. Iz ocene so razvidne tudi različne stopnje verjetnosti posameznih nesreč.