Strokovnjaki opozarjajo, da bi poplavno varnost naših rek morali povečati s poglabljanjem strug, gradnjo visokovodnih nasipov in suhih zbiralnikov vode ter z utrjevanjem brežin.
Dr. Matjaž Mikoš iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo meni, da je kritičnih točk v naši državi več. Gre za področja ob reki Muri, mestno območje v Celju in Laškem in predvsem južno obrobje Ljubljane.
Eden od načinov kako zmanjšati poplavno ogroženost, je ureditev površin ob rekah, kamor bi lahko preusmerili razlivanje narasle vode. Ta območja pa bi država seveda morala odkupiti ali pa lastnikom zanje plačevati odškodnino.
Ob reki Muri je 40 km nasipov, ki pa so bili zgrajeni pred 30 leti in ne ustrezajo več današnjim standardom. Če bi se zgodilo, da bi voda v njih stala 3 dni, bi se namočili in bi jih voda odrezala. Za njihovo obnovo pa bi potrebovali 7 do 8 milijard tolarjev.
Skupaj je v Sloveniji ogroženih približno 95000 hektarov zemljišč, od tega je 2500 hektarov poseljenih površin. Največ ogroženih hiš je na južnem ljubljanskem območju. Za gradnjo suhih zbiralnikov vode na tem območju bi potrebovali vsaj 7 milijard tolarjev.
Popolne zaščite ob poplavah ni, bi pa bila škoda bistveno manjša, če država ne bi dovoljevala gradnje hiš na poplavnih območjih.
Kako lahko zavarujemo svoje imetje pred poplavami?
Zaradi nezavarovanih območij ob vodah je ob velikem deževju ogroženih tudi veliko hiš. In čeprav slovenske zavarovalnice ponujajo možnost zavarovanja pred poplavami, se ljudje za to ne odločajo prav pogosto.
Marko Tručelj iz Zavarovalnice Maribor je povedal, da se ljudje zelo redko odločijo za zavarovanje svojega premoženja pred poplavami. "S tem izpostavljajo svoje premoženje," je še dodal.
Osnovno zavarovanje, ki vsebuje zavarovanje pred nevarnostjo poplave za pritlično podkleteno hišo, veliko 100 kvadratnih metrov, stane nekaj več kot 10 300 tolarjev na leto. V primeru poplave, ki bi uničila vse kletne prostore, bi zavarovalnica izplačala, glede na ocenitev škode, do 4 milijone 650 tisoč tolarjev.
Andrej Kocič iz Zavarovalnice Triglav meni, da je zavarovanje smiselno, ker zavarovanje povrne dejansko nastalo škodo.
Višina zavarovalne premije pa je odvisna od poplavnega razreda, v katerem je nepremičnina. Večja kot je na območju nevarnost poplave, višja je premija.