Slovenija

Popoplavna gradnja: pripravlja se katalog s petimi tipskimi hišami

Ljubljana, 03. 04. 2024 17.48 | Posodobljeno pred 20 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Vlada bo predvidoma še ta mesec odločala o odstranitvi prvih objektov po lanskih ujmah. Gre za 36 stanovanjskih objektov, ki nikakor niso primerni za nadaljnje življenje, je povedal državni sekretar Boštjan Šefic. Skupaj je kot mogoče ogroženih evidentiranih skoraj 350 objektov, številka pa še ni dokončna.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Nove domove naj bi dobile prve družine
    03:20
    Iz 24UR: Nove domove naj bi dobile prve družine
  • Iz SVETA: Sanacija po poplavah
    02:21
    Iz SVETA: Sanacija po poplavah

Šefic, ki vodi vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih, je na srečanju z novinarji povedal, da je za 30 izmed omenjenih 36 objektov že končana javna razgrnitev, za preostalih šest pa ta še poteka. To so objekti, ki so bili v lanski avgustovski ujmi porušeni, odplavljeni ali kako drugače uničeni in nikakor niso primerni za nadaljnje življenje, je dejal. Pričakuje, da bo vlada za vseh 36 stavb še ta mesec odločila, ali jih je treba odstraniti, kot predvideva intervencijski zakon. Sledila bo izvedba cenitve. 

Skupaj je sicer kot potencialno ogroženih z vidika poplav, plazov ali erozije tal za zdaj evidentiranih 348 objektov.
Skupaj je sicer kot potencialno ogroženih z vidika poplav, plazov ali erozije tal za zdaj evidentiranih 348 objektov. FOTO: Aljoša Kravanja

Začetek graditve nadomestitvenih objektov je napovedal v letošnjem drugem polletju, kdaj bi bila lahko končana, pa ni mogoče povedati. Lastniki se sicer še niso odločili med možnostmi, ki jim jih ponuja intervencijski zakon, torej ali bodo pristali na graditev nadomestitvenega objekta, izplačilo odškodnine ali pa na nakup nadomestne nepremičnine. Kakih 40 odstotkov jih bo vzelo odškodnino, je dejal in dodal, da imajo tudi primer ali dva, ko se stanovalci iz ogrožene hiše ne želijo izseliti.

Skupaj je sicer kot potencialno ogroženih z vidika poplav, plazov ali erozije tal za zdaj evidentiranih 348 objektov, kot takšni pa tudi predstavljajo morebitno grožnjo za zdravje in življenje ljudi. "Končne številke ne znam povedati," je dejal Šefic in izrazil pričakovanje, da bo na koncu nekoliko nižja. Državna tehnična pisarna bo strokovna mnenja končala v aprilu, vlada pa bo o njih odločala v naslednjih mesecih, je povedal.

Iskanje primernih zemljišč še poteka, na voljo bo pet tipskih objektov

Medtem poteka iskanje primernih zemljišč za graditev nadomestitvenih objektov, pri čemer imajo v nekaterih občinah to vprašanje že rešeno, za druge pa to pomeni velik izziv. "Tam bomo morda morali poiskati rešitve tudi izven občin," je ocenil državni sekretar. Vsa ta zemljišča bo nato treba preveriti z vidika poplav ali plazov, je dejal in dodal: "Nikogar ne moremo preseliti na območje, kjer bi bil spet izpostavljen določenim tveganjem."

Za tiste, ki se bodo odločili, da jim novo hišo zgradi država, bodo do konca tega meseca pripravili katalog z mogočimi tipskimi objekti, med katerimi bodo lahko izbirali. "Pet tipov naj bi bilo. Prvi je manjši objekt, primeren za do tričlansko družino, potem sta dva individualna tipa objektov in pa dvojčki ter vrstne hiše," je povedal Šefic. Najprimernejše se mu zdijo montažne hiše, bo pa na voljo tudi klasična gradnja.

Možna lokacija za nadomestitvene gradnje v Rakovljah za družine iz Letuša
Možna lokacija za nadomestitvene gradnje v Rakovljah za družine iz Letuša FOTO: Damjan Žibert

Šefic je skupaj s sodelavci z različnih ministrstev predstavil doslej opravljeno delo po katastrofalni naravni nesreči, ki je avgusta lani prizadela Slovenijo. "Z mnogimi vprašanji se tokrat srečujemo prvič, pretekle naravne nesreče niso bile tako zahtevne po obsegu ter številu prizadetih območjih, objektov in infrastrukture," je dejal.

Ob sprejemu zakonodajnih rešitev ter finančni pomoči tako občinam kot podjetjem in posameznikom je bilo izvedenega že ogromno dela na vodotokih ter občinski in državni infrastrukturi, veliko pa je treba tudi še postoriti. Doslej so na infrastrukturi potekali intervencijski ukrepi, zdaj pa bo treba postaviti veliko število novih mostov, obnoviti cestno in železniško infrastrukturo, da bo odporna na morebitne nove ekstremne podnebne pojave, je naštel.

V poseben proračunski sklad naj bi steklo 1,5 milijarde evrov

Državna projektna pisarna je doslej prejela v recenzijo 514 projektov, med njimi je Šefic navedel 232 projektov sanacije plazov, 39 projektov različnih mostov, 14 projektov stavb, 14 projektov s področja komunale ter 168 projektov s področja cest. "Gradimo za prihodnost, gradimo za to, da bodo ti objekti takšni, da v morebitnih prihodnjih podobnih ekstremnih pojavih ne bodo poškodovani," je dejal.

Saša Jazbec s finančnega ministrstva je povedala, da je bilo doslej za ukrepe po poplavah namenjenih 611 milijonov evrov. Iz solidarnostnega sklada EU smo konec lanskega leta prejeli 100 milijonov evrov, dodatnih 300 milijonov evrov Slovenija pričakuje letos. "Ta denar iz EU je zelo namenski," je opozorila. "Lahko se nameni za intervencije, če bomo zgradili širšo cesto, pa to ne bo v celoti upravičen strošek," je dodala. Teh 400 milijonov evrov naj bi porabili do jeseni 2025.

Pristojnim se zdijo najprimernejše montažne hiše, bo pa na voljo tudi klasična gradnja.
Pristojnim se zdijo najprimernejše montažne hiše, bo pa na voljo tudi klasična gradnja. FOTO: Aljoša Kravanja

Za financiranje obnove po poplavah je bil ustanovljen tudi poseben proračunski sklad, ki se bo polnil iz namenskih začasnih virov, kot so davek na bilančno vsoto bank, zvišani davek od dohodkov pravnih oseb ali dobiček Slovenskega državnega holdinga. V petih letih naj bi se vanj steklo 1,5 milijarde evrov.

Poleg tega so sredstva na voljo še v okviru proračunskega sklada za naravne nesreče, ki smo ga lani popolnoma izpraznili, trenutno pa je v njem 100 milijonov evrov, pa tudi v okviru samega državnega proračuna, v katerem je za obnovo po poplavah rezerviranih 1,1 milijarde evrov. Kot možen vir sredstev pa se ponuja še kohezijska politika, v okviru katere je naši državi v tekočem sedemletnem obdobju na voljo skupaj 3,5 milijarde evrov.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (20)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

marker1
04. 04. 2024 14.31
+1
Spominjam se potresa v Posočju pred cca 25 leti . Minister za okolje je bil Pavel Gantar. Ta v svojem mandatu tam niti potresne škode ni popisal, kaj šele, da bi kaj naredil. Šlo mu je zelo počasi, tako kot zdaj trenutni vladi.
VWT6
03. 04. 2024 20.09
+5
Kje je denar , ki se je zbiral? A so ga mogoc narobe poslali? Mogoc je šel v ukraino. Mmmmm tezko vprašanje
marker1
04. 04. 2024 14.33
Tisti denar je v podrtiji na Litijski. Ostalo pa je šlo za azilne domove. Sicer bi azilni dom lahko uredili kar na Litijski, saj sodišče tiste zgradbe noče.
Apoteka
03. 04. 2024 19.44
-5
Kdo je sploh dovoljeval gradnjo na teh področjih!??? Hecam se..,vem,da so to SDS in SLS kadri.
srecnii
03. 04. 2024 19.13
+1
Začasna rešitev so mobilne hiške ki jih držaav da brezplačno v najem pa si naj ljudje sami hiše sezidajo za ta čas, ko bodo v bližini živel v mobilnih hiškah.
RevenKapitalist
03. 04. 2024 19.09
+5
Zdaj bodo se svet resili za nekaj volilnih glasov potem pa vse po starem.
biggie33
03. 04. 2024 19.07
+9
Bravo, čestitam za izjemno odzivnost.. iskanje primernih zemljišč še poteka.. za azilne domove se je našlo na silo.. 8 mesecev, 350 objektov..
ljubim svojo državo
03. 04. 2024 19.00
+6
pohiteti so znali samo s sodno palačo in zapraviti denar poplavljencev - a se kdo spomni, da so še kaj drugega naredili v mandatu - ja so vzeli so nam pravico do zdravnikov, upravnih enot,...
bojer
03. 04. 2024 18.58
+12
Denarnih sredstev je bilo verjetno zbranih zvrhano dovolj za družine, ki bi se naj preselile, toda kje je denar? Vlada še kar naprej planira, načrtuje, analizira ,... in to skoraj celo leto po dogodku s Šeficom na čelu.
kala 09
03. 04. 2024 18.53
+8
Ste pa to orng zagrabili,8 mesecev
EU Dig. Cenzura
03. 04. 2024 18.43
+10
Narodu je Vseeno in ga nic ne zanima. Zato tako je, dokler se narod ne bo zacel brigat kam gre nas denar ne bo spremembe. Naljoblje prides skozi da krades denar, si na socialni, cuzas drzavo na vse mozne nacine, delavcki pa placujemo prispevke ker smo neumni, penzijo nam bodo spet pokradli, dve leti manj penzije, pa se 40 let bodo vzeli za izracun… Hvala ker vas narod nic ne zanima!
watever
03. 04. 2024 18.42
+1
Bravo, tipske hiše, super to je rešitev. Naj bodo karseda pravokotne oblike v wcju okno 60x60, veliko okno na jugu, šotorasta streha z minimalnim naklonom brez napišča in seveda antracit zunanje žaluzije. Za nameček pa še živa meja iz 2m cipres, pred antracit desnkmi dvoriščnimi vrati pa na piedestalu toplotna črpalka.
urib1
03. 04. 2024 20.00
+0
Kaj pa je narobe z antracit žaluzijami? Za prijatla sprašujem
gullit
03. 04. 2024 18.29
+5
Kaj čakajo? Banda
Sixten Malmerfelt
03. 04. 2024 18.20
+13
po tričetrt leta naredili načrte za tipske hiše, to pa je holobnjak
Groucho Marx
03. 04. 2024 18.13
+9
Če bi kuštravčeve obljube kaj držale, bi zdaj za poplavljence stalo 800 novih hiš.
Sixten Malmerfelt
03. 04. 2024 18.05
+12
A še nismo dobili dnarja iz EU? V nacukraino pa milijarde ojrov na leto! m.rš