
Preiskovanja so se kriminalisti lotili na podlagi prijave Komisije za preprečevanje korupcije, pojasnjujejo na PU Koper. Ovadeni župan je po njihovih navedbah v sodelovanju z odgovornimi osebami občine v letu 2007, pod pretvezo, da bo občina v kopalni sezoni vsem občanom omogočila brezplačen vstop na mestno kopališče, enostransko razdrl veljavno koncesijsko pogodbo za mestno kopališče, sklenjeno v letu 2002 med občino in njegovo bivšo družbo. Kriminalisti so tako ugotovili, da je omenjeno koncesijsko pogodbo takrat s prejšnjim županom podpisal prav sedanji, ki je bil takrat lastnik in direktor te družbe.
Župan je takrat v imenu občine prekinil koncesijsko pogodbo, ker bi neplačevanje vstopnine za kopališče pri družbi pomenilo izpad enega od virov prihodkov financiranja javne službe na kopališču. Zato je poskrbel, da so na občini prenesli izvajanje gospodarske javne službe upravljanja obmorskega mestnega kopališča iz njegove nekdanje družbe na javno komunalno podjetje ter določili financiranje te javne službe iz proračuna občine.
V razdrti koncesijski pogodbi je bilo tako določeno, da mora občina, če pride do enostranskega odstopa, koncesionarju povrniti neamortizirana vlaganja, prezaposliti nekatere delavce in povrniti nastalo škodo. Omenjeni družbi pa je tako občina namesto obveznega odkupa koncesije podelila tudi stavbno pravico na gostinskih objektih mestnega kopališča, ki leži na elitni lokaciji mesta, neposredno ob morju, za 35 let.
Župan in odgovorni na občini so se tako leta 2007 odločili, da namesto enkratnega izplačila za odkup koncesije od nekdanje županove družbe, občinski proračun za izvajanje javne službe v naslednjih 34 letih oškodujejo za več milijonov evrov, kolikor je vredno vzdrževanje kopališča v tako dolgem obdobju.
Odgovorni bi sicer morali ugotavljati interes drugih subjektov, bodisi za ustanovitev stavbne pravice, bodisi za najem gostinskih objektov, bodisi za odkup in prevzem koncesije, vendar tega niso storili. Razpisali niso niti javne ponudbe, ki bi zagotovila javnost in preglednost postopka podelitve stavbne pravice in s tem možno vključitev drugih potencialnih ponudnikov v postopek, kar bi privedlo do ugodnejšega finančnega rezultata za občino.
Kriminalisti so sicer sporočili, da iz dokumentacije v preiskavi ni bilo razvidno, da se je občina z družbo dogovorila za nadaljnja soglasja glede gradbenih posegov, ki bi jih izvajal imetnik stavbne pravice, kar bi družbi dajalo široko avtonomijo razpolaganja z nepremičninami in s tem povezano dolgoročno premoženjsko korist. Ta bo v vsakem primeru dolgoročno znašala več milijonov evrov.
Preiskava je tako pokazala, da so župan in odgovorne uradne osebe naklepno kršile predpise z izključnim namenom, da bi tej družbi omogočili veliko premoženjsko korist. Županovi 'družinski družbi', vodi jo namreč eden od njegovih sorodnikov, je bila tako pridobljena tudi nepremoženjska korist, saj je tako dobila elitno lokacijo in stavbno pravico na njej.
Kriminalisti so na podlagi teh ugotovitev podali kazensko ovadbo zoper župana in dve odgovorni osebi občine. Prvega dolžijo zlorabe uradnega položaja oziroma uradnih pravic, njegova sostorilca pa sta osumljena storitve enakega kaznivega dejanja v zvezi s sostorilstvom. Zagrožena kazen je od enega do osmih let zapora.
Popovič ne potrdi in ne zanika
Koprski župan Boris Popovič se je na obtožbe odzval s pisno izjavo. "O, kako čudno. Še dobro, da obstajajo demokratične volitve in se tako lahko celo zgodi, da župan ni iste barve kot vodstvo tožilstva, policije in sodišča, da o črnem kosu sploh ne govorimo. V nasprotnem primeru namreč gospe in gospodje ne bi imeli kaj delati po sistemu Vrana vrani ne izkljuje oči."
"Očitno kriza sploh ni tako velika, kot nam jo želijo na vse pretege prikazati, ker drugače se ne bi že spet spuščali v že vnaprej izgubljeno avanturo in po nepotrebnem - kot vsakič do sedaj - trošili goro davkoplačevalskega denarja. So tisti, ki delajo, in tisti, ki se delajo, da delajo. Če bi bil BDP naše države odvisen o teh ljudi, nas kriza nikdar ne bi presenetila. Vsi bi že zdavnaj umrli od lakote," je še zapisal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.