Sprejete spremembe - veljati bodo začele 1. januarja 2002 - torej ne spreminjajo temeljnih načel pokojninske reforme, uvajajo pa dve varovalki, ki se nanašata na možno višino uskladitve pokojnin v posameznem koledarskem letu. Poslanke in poslanci so v okviru skrajšanega postopka podprli nekaj dopolnil večinoma redakcijske narave, zavrnili pa vse amandmaje Janeza Drobniča (NSi).
Z dodatnimi sklepi je državni zbor vladi predlagal, naj v treh mesecih po sprejetju novele dokončno izvede sanacijo starih zavarovanj sklada obrtnikov, ki so temeljila na dokladnih principih, ter s tem omogoči obstoj in vzpostavitev dolgoročnega in stabilnega delovanja sklada. Prav tako naj bi vlada v treh mesecih pripravila tudi poročilo v zvezi s položajem žensk v dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, glede na višino odmerjene pokojnine.
Sprejete rešitve - gre že za tretjo novelo pokojninskega zakona - se sicer med drugim nanašajo tudi na izboljšanje položaja samozaposlenih glede možnosti izvzema iz zavarovanja, na določanje osnov za plačilo prispevkov, odločanje o odpisu, odlogu oz. obročnem odplačevanju. Spremembe prinašajo tudi odložitev uporabe določil o znižanju pokojnin uživalcev pokojnine, ki pred polno starostjo prejemajo dohodke, ter določb o invalidskem zavarovanju.
Državni zbor je po hitrem postopku sprejel spremembe zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Poslanke in poslanci so v novelo, ki zaradi novih računovodskih standardov začne veljati že 1. januarja 2002, razen 4. člena, ki začne veljati 1. julija 2002 in se uporablja za novo sklenjena pogodbena razmerja, med drugim vnesli rešitev, po kateri se bo predpisana obrestna mera zamudnih obresti znižala in bo enaka temeljni obrestni meri, povečani za 13,5 odstotne točke.
Takšnemu "nekorektnemu in zgrešenemu spreminjanju rešitev", da na matičnem odboru sprejmejo eno rešitev, potem pa jo predrugačijo, je v imenu opozicijske SDS ostro nasprotoval Branko Kelemina, ki je menil, da so sedanje zamudne obrestne mere, ki znašajo 28 odstotkov, "oderuške". K večji finančni disciplini pa bi po njegovem mnenju prispeval zlasti učinkovitejši sistem izvršbe.
DZ je sprejel tudi novelo zakona o davku na izplačane plače, s katero se znižuje obdavčitev najnižjih plač. Poslanke in poslanci so že v drugi obravnavi zakonsko besedilo nekoliko dopolnili, in sicer so s sprejetjem vladnega amandmaja dodatno znižali davek na izplačane plače za 0,2 odstotne točke: plače v višini med 130.001 in 400.000 tolarji bodo po novem obdavčene s 3,8-odstotno stopnjo, do 750.000 tolarjev s 7,8-odstotno stopnjo in nad tem zneskom s 14,8-odstotno stopnjo. Neobdavčeni dohodek se bo dvignil s sedanjih 110.000 tolarjev na 130.000.