Slovenija

Visoki popusti, zavajajoče prakse in impulzivni nakupi: pasti črnega petka

Ljubljana, 20. 11. 2026 07.00 pred 1 uro 7 min branja 3

Nakupovanje

"Samo še do sobote", "zadnji kosi", "– 70 %" so sporočila, ki nas v vedno daljšem obdobju okoli črnega petka spremljajo na vsakem koraku. Uradno ameriški praznik letos nastopi 27. novembra, a številne akcije in nakupovalna evforija se začnejo že veliko prej. Ob pozivih k nakupovanju takrat ne tehtamo več le cene in uporabnosti, temveč tudi strah, da bomo zamudili dobro priložnost. Zakaj nas občutek nujnosti spodbuja k impulzivnim nakupom in kdaj nas domnevno ugoden popust na koncu stane več, kot smo nameravali zapraviti? Kakšne zavajajoče prakse se skrivajo za visokimi popusti?

Kaj se v resnici dogaja v naših miselnih procesih, ko vidimo takšne pozive? Raziskovalec s Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Žan Lep, docent za socialno psihologijo, ki je doktoriral na področju razvojnopsiholoških študij, opaža, da smo ljudje nagnjeni k impulzivnim nakupom. "Tudi če se nam zdi, da smo v svojem vedenju zelo racionalni, to pogosto ne drži. Še več, danes vemo, da so ljudje 'predvidljivo' neracionalni – da torej uporabljamo podobne ali enake miselne bližnjice in delamo podobne napake." Te so posledica dejstva, da smo v življenju pogosto preveč obremenjeni, dodaja: "In, roko na srce, vsak nakup, ki ga opravimo, nima usodnih posledic, zato je bolj verjetno, da se zanašamo na 'občutke' in miselne bližnjice."

Že biološko se skušamo izogniti izgubam, po drugi strani pa imamo tudi potrebo po tem, da nekatere stvari posedujemo, tudi kopičimo, opaža: "Napisi, kot so 'zadnji kosi', nam pri tem signalizirajo, da gre za blago, ki je v omejenih količinah in ga jutri morda več ne bo mogoče dobiti. To možnost pa zaznavamo kot izgubo, ki se ji želimo izogniti, zato raje kupimo sedaj, kot da bi kasneje obžalovali."

Kot pravi, izgube doživljamo močneje kot enako velike dobičke, zato nas misel, da bi zamudili ugodno ceno, pogosto motivira bolj kot sam prihranek. "Pri tem pa radi pozabimo, da je največji prihranek pogosto pravzaprav to, da izdelka, ki ga ne potrebujemo, sploh ne kupimo," še opozarja.

Že biološko se skušamo izogniti izgubam, po drugi strani pa imamo tudi potrebo po tem, da nekatere stvari posedujemo, tudi kopičimo, opaža Lep.
Že biološko se skušamo izogniti izgubam, po drugi strani pa imamo tudi potrebo po tem, da nekatere stvari posedujemo, tudi kopičimo, opaža Lep.
FOTO: Shutterstock

Pogosto nas v nakupe vodi tudi občutek, da vsi drugi nakupujejo in izkoriščajo popuste. "Ljudje v kompleksnem svetu pogosto ne vedo, kaj bi bilo najbolje narediti, zato se ravnajo po tem, kaj počenjo drugi. Pri tem je pomembno poudariti, da ne gre za 'neumnost', ampak za prilagoditveni mehanizem, ki nam v številnih situacijah zelo koristi."

Oglasi pa izdelek prikažejo v konkretnih življenjskih situacijah, zato si potrošniki lažje predstavljajo njegovo uporabo in koristi, še razmišlja Lep. "Čeprav torej doslej nismo pomislili na to, da lahko večerjo pripravimo z nekim novim gospodinjskim aparatom, po ogledu oglasa ta možnost postane otipljiva, s tem pa je oglaševalec ustvaril potrebo."

Najpogostejše zavajajoče prakse

Pri znižanjih morajo trgovci upoštevati pravila, ki potrošnikom omogočajo lažjo presojo, ali gre za resnično ugodno ponudbo. Med drugim morajo pri objavi znižanja praviloma navesti prejšnjo ceno, ki je najnižja cena, ki jo je trgovec uporabljal v najmanj 30 dneh pred znižanjem. Za določene izdelke in primere sicer veljajo izjeme oziroma posebna pravila.

V času črnega petka se najpogosteje pojavljajo prakse, pri katerih trgovci ustvarijo pretiran vtis o višini prihranka, prikazujejo navidezna znižanja ali potrošnike zavajajo glede dejanske ugodnosti ponudbe, naštevajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Med bolj problematičnimi praksami je umetno zviševanje cen tik pred akcijo, ko trgovec pred napovedanim znižanjem izdelek podraži, nato pa oglašuje navidezno velik prihranek, še opozarjajo v zvezi. Podobno zavajajoči so lahko tudi popusti pri zaporednih promocijah. "Izdelek je najprej znižan ob drugi promociji, nato se njegova cena za kratek čas zviša, na črni petek pa trgovec znova oglašuje popust glede na višjo ceno."

Potrošnike k hitri odločitvi pogosto spodbujajo tudi odštevalniki časa, opozorila o zadnjih kosih na zalogi in sporočila, da bo ponudba kmalu potekla. Takšni prijemi sami po sebi niso nezakoniti, sporni pa postanejo, če ustvarjajo lažen občutek časovnega pritiska, opozarjajo v ZPS. Dodatno previdnost pa zahtevajo ponudbe, pri katerih se šele ob zaključku nakupa pojavijo stroški dostave, obdelave naročila ali drugih storitev, zaradi katerih je končna cena precej višja od oglaševane. "Obvezni in neizogibni stroški morajo biti potrošniku jasno predstavljeni že na začetku nakupnega postopka," so jasni v ZPS.

Tik pred znižanjem 'napihujejo ceno'

Analiza nevladne organizacije Zavod Kolektiv 99 (novembra 2024), ki je pod drobnogled vzel večje slovenske spletne trgovce, je pokazala, da skoraj nihče dosledno ne spoštuje pravil glede označevanja cen. Kršitve se najpogosteje nanašajo na neupoštevanje referenčne cene, kar kupca zavede glede resnične višine prihranka. "Zaskrbljeni opažamo, da trgovci zavajajo potrošnike na način, da tik pred znižanjem napihnejo ceno in jo nato s 'popustom' znižajo na ceno, ki je še vedno višja od cene, ki je bila najnižja v zadnjih 30 dneh pred njenim 'znižanjem'," pojasnjujejo.

Omenjene navidezne popuste, ko so trgovci pred akcijo cene najprej zvišali, nato pa oglaševali visoke odstotke znižanj, so opazili tudi inšpektorji. O številu takšnih primerov na tržnem inšpektoratu sicer ne vodijo posebne evidence.

Med nepravilno označene popuste spadajo tudi primeri, ko trgovci izdelkov ne označijo s prejšnjo in znižano ceno, kot prejšnjo ceno navajajo napačne zneske ali pa prikazujejo prečrtane cene, po katerih izdelkov pred akcijo sploh niso prodajali, so še navedli na inšpektoratu. Pogoste so tudi zavajajoče navedbe odstotkov popusta, izračunane glede na redno in ne najnižjo ceno v zadnjih 30 dneh.

Tržni inšpektorat RS je v okviru posebnega nadzora akcij ob črnem petku leta 2024 uvedel 102 inšpekcijska postopka, so sporočili. Pri nadzoru je preverjal, ali so trgovci izdelke ob znižanjih označili tako s prejšnjo kot znižano ceno in ali je bila kot prejšnja navedena najnižja cena, ki je veljala v zadnjih 30 dneh pred znižanjem.

Ugotovil je dve glavni vrsti nepravilnosti: nekateri trgovci izdelkov sploh niso označili z obema cenama, drugi pa so kot prejšnjo ceno navajali ceno, ki je veljala tik pred začetkom akcije, ne pa najnižje cene v zadnjih 30 dneh.

Zaradi ugotovljenih kršitev je inšpektorat izdal 2 upravni odločbi, 15 upravnih opozoril, 8 glob in 22 prekrškovnih opozoril.

Lahko kupec sam preveri, ali gre za past?

Na tržnem inšpektoratu opozarjajo, da potrošnik sicer sam težko preveri, ali je trgovec popust prikazal skladno z zakonodajo. Če sumi na zavajajoče oglaševanje ali nepravilno prikazovanje znižanj, lahko sicer poda prijavo.

Potrošnikom svetujejo premišljene nakupe, saj trgovec izdelka, kupljenega v fizični trgovini, praviloma ni dolžan zamenjati ali vrniti kupnine zgolj zato, ker si je kupec premislil. Pri spletnih nakupih pa imajo potrošniki pravico do odstopa od pogodbe v 14 dneh od prejema izdelka. Če ima izdelek napako oziroma ni skladen s pogodbo, imajo kupci enake pravice ne glede na to, ali je bil kupljen po redni ali znižani ceni, so še poudarili.

Na ZPS svetujejo, naj potrošniki pred nakupom primerjajo cene pri različnih trgovcih, preverijo najnižjo ceno v zadnjih 30 dneh in se ne odločajo zgolj zaradi oglaševanih popustov ali občutka časovne stiske.

Ni slabo pa niti, tako Lep, da se spomnimo, da "zadnja priložnost" skoraj nikoli ni zadnja: "Naslednja razprodaja bo kmalu, sploh danes, ko nekateri trgovci plakatov in polic s popusti nikoli ne umaknejo."
Ni slabo pa niti, tako Lep, da se spomnimo, da "zadnja priložnost" skoraj nikoli ni zadnja: "Naslednja razprodaja bo kmalu, sploh danes, ko nekateri trgovci plakatov in polic s popusti nikoli ne umaknejo."
FOTO: Profimedia

A najbolj preprosta in učinkovita strategija je, da se na razprodaje pripravimo vnaprej, omenja Lep: "Če si že prej naredimo seznam stvari, ki jih res potrebujemo, in določimo znesek, ki smo ga pripravljeni porabiti, se odločamo takrat, ko nismo pod časovnim pritiskom ali pritiskom ponudb. Druga strategija je, da si vzamemo čas – izdelek pustimo v košarici in se k njemu vrnemo naslednji dan. Če ga bomo še vedno želeli, ga verjetno res potrebujemo, če ne, pa smo se izognili nepremišljenemu nakupu."

Po njegovo je smiselno tudi preveriti, koliko je izdelek stal pred akcijo in koliko stane drugje: "Pogosto je namreč enak izdelek pri drugem ponudniku na voljo po podobni ali celo nižji ceni, brez potrebe po takojšnjem nakupu."

"Pred nakupom si lahko zastavimo še preprosto vprašanje: bi ta izdelek kupil, tudi če ne bi bil znižan? Če je odgovor ne, potem ne gre za prihranek, ampak za strošek," še izpostavlja.

Ni slabo pa niti, tako Lep, da se spomnimo, da "zadnja priložnost" skoraj nikoli ni zadnja: "Naslednja razprodaja bo kmalu, sploh danes, ko nekateri trgovci plakatov in polic s popusti nikoli ne umaknejo."

Lep svari še pred nakupi na obroke in možnostmi "kupi zdaj, plačaj kasneje", ki strošek odmaknejo v prihodnost in ga naredijo manj otipljivega in bolečega: "Te ponudbe so vse pogostejše, ljudje pa pogosto niso najbolj točni v ocenah njihovih dejanskih stroškov (npr. preračunu obresti, stroškov obročnega odplačevanja), zato za blago pogosto plačajo precej več."

Mladi, starejši in finančno ranljivi med najbolj izpostavljenimi

Za tovrstne prakse smo dovzetni vsi, pravi Lep, saj gre za miselne mehanizme, ki so skupni vsem ljudem. Res pa je, da so nekatere skupine iz različnih razlogov bolj izpostavljene, priznava.

"Mladi denimo več časa preživijo na družbenih omrežjih, kjer so ciljni oglasi in vplivneži najbolj prisotni, hkrati pa sta zanje primerjanje z vrstniki in pripadnost skupini še posebej pomembna, sposobnost samouravnavanja pa se še razvija," pojasnjuje. Bolj ranljivi, predvsem v spletnem okolju, pa so tudi starejši, ki težje prepoznajo lažne ocene, zavajajoče oglase in prevare, še dodaja.

Še posebej pa Lep izpostavlja ljudi, ki so v finančni stiski. "Raziskave kažejo, da pomanjkanje – denarja ali časa – zoži našo pozornost na trenutne potrebe in nam 'požre' del miselnih zmogljivosti, ki bi jih sicer porabili za premislek. Pa ne samo to – če na voljo nimamo veliko denarja, smo bolj pozorni na 'ugodne ponudbe'. Včasih se zato tudi navidezno ugodna ponudba zdi kot priložnost, ki je ne smemo zamuditi, čeprav dolgoročno morda nakup ni najbolj upravičen," opozarja.

Visoke globe

Zavajajoče prikazovanje popustov ni le vprašanje dobrih poslovnih praks, ampak tudi zakonskih obveznosti - trgovcem grozijo tudi visoke globe. Za nepravilno označevanje znižanj, denimo če trgovec ne navede prejšnje in znižane cene ali prejšnje cene ne določi skladno z zakonom, so predvidene globe od 1.500 do 5.000 evrov za podjetje ter od 400 do 1.500 evrov za odgovorno osebo.

Če pa trgovec uporablja zavajajoče oglaševanje ali druge nepoštene poslovne prakse, lahko globa za podjetje znaša od 5.000 do 50.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 1.500 do 5.000 evrov, so še zapisali na inšpektoratu.

Tržni inšpektorat opozarja na povečano število spletnih prevar, zlasti pri ponudnikih iz tretjih držav. Znak za previdnost so lahko izjemno visoki popusti na vse izdelke in pomanjkanje osnovnih podatkov o podjetju.

Ob lanskem črnem petku in kibernetskem ponedeljku je pri prikazovanju popustov potrošnike zavajala približno tretjina spletnih trgovcev, je pokazala raziskava pod okriljem Evropske komisije.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

ZZZS zamika milijonska plačila: bodo bolniki to občutili?

Zadnji dan za prijavo na referendumsko glasovanje v tujini

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI3

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

2mt8
20. 11. 2026 08.24
To ni še nič. Kakšna je šele psihologija prodaje novih avtomobilov s popusti, če ljudje vzamejo lizing...
Pimplc
20. 11. 2026 08.18
Kupujem ko imam denar in ne ko so popusti.... vedno se najde priloznost.
Red October
20. 11. 2026 08.06
Ne podlegam impulzivnim nakupom. Zlato je padlo na 104€ za gram. Grem raje zlato kupit.
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083