Porast deleža najmlajših žrtev pri posnetkih spolnih zlorab otrok

Kot so iz Spletnega očesa sporočili ob predstavitvi letnega poročila, so na prijavno točko v letu 2019 prejeli 521 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok. Po pregledu so ugotovili, da je bilo med njimi 305 primerov tudi po njihovi oceni nezakonitih. Večina preostalih primerov je prikazovala spolne aktivnosti odraslih oseb. Kot so sklenili, se je v primerjavi z letom 2018 občutno povečalo tako število prijav kot tudi nezakonitih primerov. 

Ta porast pripisujejo zlasti intenzivni kampanji ozaveščanja o problematiki posnetkov spolnih zlorab otrok in o možnostih prijave na njihovo točko. Sporne primere so posredovali v pregled in obravnavo Policiji in prijavnim točkam držav, kjer so se vsebine nahajale. Najpogosteje je bilo to na Nizozemskem in v ZDA. Med prijavami, posredovanimi organom pregona, je največji delež prikazoval otroke, stare od sedem do deset let, zaznali pa so še ponovni porast deleža posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari od nič do šest let. Teh je bilo 20 odstotkov vseh (leta 2018 jih je bilo 14 odstotkov, leta 2017 pa osem). Prav tako je narasel delež posnetkov, ki so prikazovali hujše oblike spolnih zlorab. Delež teh je bil 61 % (lani 55 %). Na posnetkih so bile žrtve v veliki večini primerov deklice.

Objava intimnega posnetka na spletu je za otroka tako v trenutku objave kot tudi v prihodnosti grozljiva izkušnja, ki ga čustveno prizadene, poudarjajo. Občuti lahko sram, strah, ponižanje, samoobtoževanje ter družbeno izključenost. Zaznamuje ga lahko za vse življenje. Ob sumu, da je otrok žrtev zlorabe na internetu, se za pomoč pri ukrepanju in odstranjevanju gradiva obrnite na najbližjo policijsko postajo ali na prijavno točko Spletno oko. Na enak način ukrepajte, če opazite domnevno sporno gradivo, na katerem so prisotne osebe, ki bi lahko bile mladoletne, saj gre lahko za žrtve, ki jih je treba zaščititi. 

Največ primerov sovražnega govora proti prebežnikom

Porast števila prijav in domnevno nezakonitih primerov beležijo tudi pri prijavah sovražnega govora na internetu. Uporabniki spleta so lani prijavili 773 primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora, kar je nekoliko več kot leto prej, po njihovi oceni potencialno kaznivih pa je bilo 90 primerov oziroma 55 več kot lani. Na Policiji so po pregledu prijav podali 21 kazenskih ovadb.

Pri primerih, posredovanih Policiji, je šlo najpogosteje (pri 42 % primerov) za sovražni govor na osnovi nestrpnosti do prebežnikov. 23 % primerov so predstavljale prijave nestrpnega govora proti pripadnikom islamske veroizpovedi. Omenjeni kategoriji se v veliki meri prepletata in če bi deleže sešteli, bi obe kategoriji skupaj dosegli skoraj dve tretjini (65 %) vseh primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora, poudarjajo. 

Enajst odstotkov primerov se je nanašalo na nestrpnost v povezavi s političnim ozadjem. Med vsemi prejetimi prijavami, ki so v letu 2019 prispele na Spletno oko, je bilo sicer 35 % takih, ki smo jih opredelili kot družbeno nesprejemljiv sovražni govor, 36 % primerov je predstavljal žaljivi govor, 13 odstotkov primerov pa smo ocenili kot domnevno nezakonit sovražni govor. Največ prijavljenih vsebin se je nahajalo na družbenih omrežjih, nekaj manj na novičarskih portalih, nekaj pa tudi na forumih.

Kaj sploh je sovražni govor? 

Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) definira sovražni govor kot zagovarjanje, promocijo ali spodbujanje zaničevanja, sovraštva ali poniževanja osebe oz. skupine, vključno z nadlegovanjem, žaljenjem, negativnim stereotipiziranjem, stigmatizacijo ali grožnjo osebi ali skupini, na podlagi osebnih okoliščin ali statusa, kot so na primer narodnost, rasa ali etnično poreklo,  versko ali drugo prepričanje,  spol,  zdravstveno stanje,  jezik, spolna usmerjenost, invalidnost,  starost,  gmotno stanje,  izobrazba, družbeni položaj in druge. 

Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne (ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno) in temeljijo na prepričanju, da so nekateri ljudje zaradi svojih osebnih okoliščin manjvredni. Takšna komunikacija razčloveči tiste, proti katerim je usmerjena, ter jih poniža, prestraši ali proti njim spodbudi nasilje. Sovraštvo je lahko izraženo z govorno, pisno ali nebesedno komunikacijo, na primer s paradami, trakovi, simboli, pa tudi slikami in posnetki. Besede, katerih namen je poniževati, razčlovečiti, odvzeti dostojanstvo, postaviti v podrejen položaj, vplivajo na to, kakšen položaj v družbi bodo imeli ljudje, proti katerim so usmerjene, kako bodo živeli, kako bodo z njimi ravnali drugi ljudje in nenazadnje, kako bodo razumeli sebe, pojasnjujejo.