Slovenija vodilna po pojavnosti RSV okužb v Evropi

Po navadi so povečano število okužb beležili v zimskem času, v obdobju treh mesecev, letos pa virus RSV kroži že celo leto. V mesecu oktobru so zaznali dodaten porast, na enoti za intenzivno terapijo imajo vsaj dva otroka, v bolnišnici pa je trenutno sedem otrok s potrjeno okužbo, je povedal Pokorn. 

"Staršem novorojenčkov svetujemo, naj se izogibajo obiskom in naj jih ne obiskujejo prehlajene osebe. Če imajo drugega otroka v vrtcu, naj ga za to obdobje vzamejo iz vrtca," je dodal Pokorn in opozoril, da se pri odrasli osebi okužba sicer lahko pojavi le v obliki zamašenega nosu, za dojenčka pa je lahko okužba tudi usodna. 

V zadnjem mesecu so potrdili 92 RSV okužb pri hospitaliziranih pacientih, večinoma gre za otroke do prvega leta starosti, ki potrebujejo daljši čas hospitalizacije, pa je pojasnila Tatjana Mrvič in dodala, da imajo tudi primere, ko je otrok okužen z virusom RSV in covidom. 

"Smo med najslabšimi"

Porast beležijo tako po Evropi kot tudi v Ameriki, kjer se zaradi covida okužbe z virusi ne pojavljajo več le sezonsko. "Če pogledamo podatke po Evropi, smo med najslabšimi. Po podatkih Evropskega centra za nalezljive bolezni smo vodilni po pojavnosti RSV okužb," je razmere opisala Mrvič.

Ker se je družba letos po epidemiji odprla, beležimo "velik bum", opozarja Mrvič . "Tudi druge respiratorne virusne okužbe so problematične pri otrocih, pričakujemo pa še veliko število primerov gripe."

V zadnjem tednu pa so opazili, da so več okužb z RSV virusom zaznali tudi pri starejših od 65 let, ki jih morajo sprejeti v bolnišnico. "Virus je nevaren tako za otroke kot tudi za starejše. Tega se je treba zavedati. Težava sedaj ni več le covid, temveč tudi RSV virus in gripa," opozarja Mrvič in ob tem poziva k zračenju prostorov, izogibanju gneči ter varovanju rizičnih skupin. 

Kdaj otroka peljati k zdravniku? 

Otrok ima najprej zamašen nos, lahko tudi malo kašlja. To lahko traja do treh dni, mogoče je, da otrok ob tem sploh nima povišane telesne temperature. "Potem pa se pojavi težko dihanje. Otrok začne dihati s trebuhom, ugrezajo se medrebrni prostori, otrok lahko začne stokati. Zelo majhni otroci pa začnejo takrat odklanjati hrano in pijačo, saj vso energijo porabijo za dihanje," pojasnjuje Mrvič. 

Staršem svetujejo tudi, naj merijo otrokovo frekvenco dihanja v spanju. "Če pri spečem otroku opazijo več kot 50 vdihov na minuto, je to razlog, da otoka peljete k zdravniku," dodaja Pokorn.