Porast uživanja vitamina D, višja cena ni garancija za višjo kakovost

Čeprav je bilo o vitaminu D že od začetka epidemije veliko govora, je treba poudariti, da je ustrezna preskrbljenost s tem sončnim vitaminom pomembna za splošno zdravje, ne glede na epidemijo. Osnovna naloga vitamina D je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov, pomemben je torej za tvorbo in obnovo kosti. Vitamin D tudi pomembno vpliva na razvoj, delovanje in ohranjanje mišičnih vlaken, na mišične kontrakcije predvsem hitrih mišičnih vlaken, ki se aktivirajo, ko na primer izgubimo ravnotežje. Tako je vitamin D nujno potreben za uspešno preprečevanje padcev in zdravljenje osteoporoze in osteopenije pri starejši populaciji. Zaradi hudega pomanjkanja vitamina D se razvije bolezen mehkih kosti – rahitis pri otrocih in osteomalacija pri odraslih, ki ju običajno spremlja izrazita mišična oslabelost, pojasnjuje Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja. 

Med prvim in drugim valov povečano dodajanje D-vitamina

Odraz izpostavljanja pomembnosti D-vitamina v lanskem letu se je pokazal tudi v obsegu dodajanja – raziskava Inštituta za nutricionistiko je namreč  pokazala, da se je med aprilom in decembrom 2020 delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki so dodajali vitamin D, povečal s 33 na 56 %. Podatke so zbirali v obdobju prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji, in sicer aprila in decembra 2020. Ker dodajanje previsokih količin vitamina D lahko predstavlja tudi tveganje za zdravje, so preučevali še odmerke vitamina D. Preiskovanci so najpogosteje poročali o dodajanju 25 µg vitamina D (1000 IU) dnevno, zgornjo varno mejo dodajanja (100 µg vitamina D oz. 4000 IU) pa je v obeh obdobjih preseglo približno 5 % preiskovancev, pojasnjuje Katja Žmitek, vodja raziskovalnega projekta "Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D".

Že predhodne raziskave so pokazale precejšnja sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev Slovenije s tem vitaminom, pomanjkanje pa je najbolj pogosto v obdobju jeseni in zime. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje, da so rezultati nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth pokazali, da je imelo med novembrom in aprilom pomanjkanje vitamina D kar 80 % odraslih, približno 40 % pa celo hudo pomanjkanje. 

Pomembno je še izpostaviti, da vitamin D poveča tudi prirojeno imunost, odpornost na vdirajoče viruse, bakterije in glive na sluznicah, pojasnjuje Pfeiferjeva. In dodaja, da na ta način dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, najbolj učinkovito pri tistih, ki jim je pred nadomeščanjem le-tega primanjkovalo. 

Kot pripoveduje Pfeiferjeva, je zadnja metaanaliza pokazala, da nadomeščanje vitamina D v zmernih odmerkih 800–1000 enot na dan (20–25 mikrogramov) za 30 % zmanjša pojav akutnih okužb dihal tudi pri starostni skupini do 16 let. In tudi, da nadomeščanje vitamina D zmanjša umrljivost za rakavimi boleznimi, ne pa obolevnosti za rakom. 

Hudo pomanjkanje med prebivalci DSO, vitamin na recept

Posebno ogroženi za hudo pomanjkanje vitamina D so prebivalci domov za starejše občane, saj pretežno bivajo v zaprtih prostorih, zato so za to skupino pripravili priporočila za nadomeščanje vitamina D. Pomemben korak naprej je, da je za najbolj ogrožene prebivalce domov za starejše občane vitamin D možen na recept, saj ga morajo zaradi pretežnega bivanja v zaprtih prostorih dodajati tako pozimi kot poleti.

Kaj pa kakovost prehranskih dopolnil?

Ker prebivalci vitamin D prehrani največkrat dodajajo s prehranskimi dopolnili, so se na Inštitutu za nutricionistiko lotili preverjanja njihove kakovosti. V vzorčenje so zajeli 24 različnih najpogosteje uporabljenih prehranskih dopolnil. Izdelke so kupili v redni prodaji in v njih določili količino vitamina D. 

Pri večini vzorčenih izdelkov so ugotovil ustrezno količino vitamina D, ki je bila znotraj intervala 80 do 150 % deklarirane vsebnosti. Na trgu pa so našli tudi posamezne izdelke z nižjo ali višjo vsebnostjo vitamina D, o čemer so obvestili inšpekcijske službe in proizvajalce. 

Rezultati kažejo na razmeroma dobro kakovost večine analiziranih izdelkov, vendar pa je treba opozoriti, da je vzorec zajel le najbolj pogosto uporabljane izdelke, zato rezultatov ni mogoče posploševati.

Na Inštitutu za nutricionistiko so še dodali, da višja cena ni bila garancija za višjo kakovost. Izpostavili so problem, da brez laboratorijske analize potrošnik nima vpogleda v kakovost izdelka, zato se zavzemajo za vzpostavitev sheme rednega preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil, v katero bi se lahko prostovoljno vključili proizvajalci izdelkov. Kot alternativno možnost izpostavljajo še zelo okrepljen nadzor inšpekcijskih služb, ki žal ne zajame mnogih izdelkov v tujih spletnih prodajalnah.