Slovenija

Poročilo celjske bolnišnice nezadovoljivo

Celje, 16. 10. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
D.S./E.P./D.Z./STA
Komentarji
0

Na ministrstvu za zdravje so sprejeli poročila glede zaostankov v celjski bolnišnici in bolnišnici v Topolščici, kjer so pacienti na patološke izvide čakali kar tri leta. Minister Keber s poročili ni zadovoljen, saj iz njih ni razvidno, ali je bilo zdravje pacientov s tem ogroženo.

Minister Keber ni zadovoljen s poročilom
Minister Keber ni zadovoljen s poročilom FOTO: POP TV

Na patologiji se je v treh letih nakopičilo kar 2500 neobdelanih preparatov. Predstojniki oddelkov v celjski bolnišnici so morali zaradi večletnih zamud pri histoloških preiskavah izdelati poročila o poteku zdravljenja za vse paciente, pri katerih so šele daljšem času ugotovili rakava obolenja. Po nekaterih podatkih naj bi bilo kar 77 takšnih pacientov.

Strokovni direktor bolnišnice dr. Radko Komadina je pojasnil, da je bilo delo zahtevno, saj so zdravniki morali poročila, ki so zajemala zdravljenja od leta 1998 do 2001, pripraviti že v nekaj dneh.

Keber imenoval komisijo za upravni nadzor

Po besedah Komadina poročila niso bila površno sestavljena, kljub temu pa minister Keber z njimi ni zadovoljen, saj ne odgovarjajo na vprašanje, ali je bilo zaradi neopravljenih histoloških preiskav ogroženo zdravje posameznih bolnikov. Keber je zato med drugim imenoval komisijo za upravni nadzor, ki bo primer preučila s stališča odgovornosti vodstva ustanove.

Na poročila pa se je odzvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ki prav tako zahteva dopolnitev poročil z natančnejšimi in konkretnimi podatki o poteku zdravljenj bolnikov. Minister Keber pa bo pojasnilo zahteval tudi od zbornice. Kot so sporočili iz ministrstva, naj bi Keber ZZS pozval, naj preveri dejansko stanje pri vsakem posameznem bolniku, od razširjenega strokovnega kolegija za patologijo pa je zahteval, naj razišče, ali so zaostanki pri odčitavanju histoloških izvidov tudi po drugih bolnišnicah v Sloveniji.

Zaostanek pri izdajanju histoloških izvidov je velik, saj imajo v celjski bolnišnici kar 2500 neobdelanih preparatov, račune zanje pa so že izstavili Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in tudi prejeli plačilo.

Glede možnosti, da bi se zgodba iz Celja, dogajala še v kateri od drugih slovenskih bolnišnic, pa je minister Keber lahko le optimist. Kot je povedal v oddaji 24 ur, je sam "minister, ki mora upati, da se to ne dogaja."

Kdo je kriv?

Zdravniki v celjski bolnišnici pa ob vsem tem trdijo, da so vodstvo bolnišnice večkrat opozarjali na zaostanke na patologiji, pa vendar jih ni nihče upošteval. Učinek je bil celo nasproten trdijo, delo so še povečevali, s tem ko so ga sprejemali tudi za druge bolnišnice, čeprav še svojih primerov trije patologi niso uspeli preiskati. O vseh teh zapletih pa ministrstvo za zdravstvo vsa ta leta menda nihče ni obvestil.

O tem kdo je kriv za nastale razmere v celjski bolnišnici, pa je minister Keber v oddaji 24 ur povedal, da bo po preiskavi beseda tekla tako o kolektivni kot o individualni krivdi. "Če se bo pri upravnem nadzoru izkazalo, da so zdravniki dovolj jasno opozarjali vodstvo, bo to vprašanje odgovornosti vodstva. Prav gotovo bo razprava tekla tudi o individualni odgovornosti posameznika, ki bi moral vsaj v obupu, saj gre za 2500 izvidov, obvestiti o tem tudi javnost,". Pred tem pa, tako Keber, je treba obvestiti tudi ministra.

O morebitni ogroženosti zdravja bolnikov, ki so čakali na izvide, je minister Keber pojasnil, da " je skoraj nemogoče, da prav nihče od teh primerov ne bi utrpel škode za zdravje.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10