Poročilo Knovsa: Za zaplet v arbitražnem postopku kriva Drenikova

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
AVTOR
STA
KOMENTARJI
371
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je objavila javni del poročila o zapletih v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Knovs v poročilu ugotavlja, da slovenska agentka Simona Drenik ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne enote za arbitražo. Drenikova je vse očitke znova zavrnila.

VEČ VIDEOVSEBIN

03:43

Iz SVETA: 'Ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil'

03:16

Iz 24UR: Za zaplet kriva Drenikova

Knovs ugotavlja, da je Simona Drenik opravila vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja za tajne podatke, kar pomeni, da je bila seznanjena, da komunikacija tajnih in občutljivih podatkov po stacionarni telefonski liniji in nezaščiteni mednarodni liniji ni dovoljena.

Knovs ugotovil razhajanja med izjavami Drenikove in Sove

Nacionalni preiskovalni urad se je s to zadevo že ukvarjal, vendar ni podal nobene kazenske ovadbe proti vpletenim osebam, saj da zanje ni bilo podlage. Po opravljenih preveritvah in zbranih obvestilih je novembra 2017 na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podal zgolj poročilo.

Poročilo navaja, da so pogovori Drenikove in slovenskega arbitra Jerneja Sekolca, ki so vsebovali tajne in občutljive podatke, potekali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav in zunaj delovnega časa Drenikove ter tudi brez vednosti MZZ, predsednika vlade in Sove.

"S tem, ko sta komunicirala po nezaščiteni komunikaciji, agentka ni upoštevala zakona o tajnih podatkih, podzakonskih aktov in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne skupine in predstavnica vlade" pred arbitražnim sodiščem, ugotavlja Knovs.

Knovs je v javnem delu poročila o arbitraži obremenil Drenikovo.
Knovs je v javnem delu poročila o arbitraži obremenil Drenikovo.FOTO: Damjan Žibert

Komisija je ugotovila tudi razhajanja med izjavami Drenikove in Sove glede njunega sodelovanja v času arbitražnega postopka. Medtem ko je Drenikova dejala, da je bilo njeno sodelovanje s pooblaščenimi osebami iz Sove formalno in neformalno, Sova vztraja, da neformalnih delovnih pogovorov z agentko ni bilo. "Vsi pogovori in sestanki, ki so potekali med njo in pooblaščenimi osebami Sove v obdobju arbitražnega postopka, so bili uradni in formalni ne glede na to, ali so bili v prostorih agencije ali izven nje," piše v poročilu.

Knovs meni, da odločitev za Sekolca morda ni bila najboljša

Knovs je sklenil, da pri delu projektne enote v nobenem segmentu ni šlo za razkorak med teorijo in prakso glede varnostnih zahtev ter glede finančnih in ostalih materialnih sredstev, kot je dejala Drenikova, saj so bila finančna sredstva, tehnična oprema in strokovna znanja za potrebe arbitražnega postopka vedno in v celoti zagotovljena.

Knovs je zanikala navedbe Karla Erjavca, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah.
Knovs je zanikala navedbe Karla Erjavca, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah.FOTO: 24ur.com

Glede Sekolca v poročilu piše, da je bil že pred nastopom funkcije slovenskega arbitra izkušen arbiter z veliko prakse pravilih, povezanih z arbitražnim postopkom. "Vedel je, da mora biti ves čas odločanja povsem nepristranski in neodvisen od strank. Kljub temu je bil v kontaktih in razgovorih s slovensko agentko in to po nezaščiteni mednarodni telefonski liniji," izpostavlja poročilo.

Knovs tudi meni, da odločitev za Sekolca, ki "ni strokovnjak za pomorsko in mednarodno javno pravo", morda ni bila najboljša. "Na začetku tudi sam ni imel ambicij, da bi postal arbiter, razpolagal pa je z nekaterimi imeni za arbitra, ki jih je ponudil slovenski strani. Kot kaže, so ga po nekaj opravljenih razgovorih prepričali, da se prijavi na razpis za arbitra," piše v poročilu.

Drenikova: Delovanje Knovs izven njenih pristojnosti

Delovanje Knovsa je bilo izven njenih pristojnosti, kar izhaja tudi iz njenega poročila, pa se je odzvala slovenska agentka Simona Drenik. Vztraja, da ni kršila zakona o tajnih podatkih. Poudarja, da stoji za vsemi svojimi trditvami in še vedno meni, da ni v ničemer kršila zakona o tajnih podatkih, kar so "po moji vednosti ugotovili tudi pristojni organi".

"Menim, da je bilo delovanje Knovs ultra vires, torej izven njenih pristojnosti, na kar sem opozarjala že na samem pogovoru na komisiji. To tudi izhaja iz objavljenega poročila," je ocenila Drenikova. Komisija"v bistvu ni ugotovila nič novega, kar ne bi bilo znano že pred tem splošni javnosti, zunanjemu ministrstvu in policiji", pravi Drenikova.

"Jasno je namreč bilo, da je inter partes komunikacija nedovoljena, da pa ni šlo za bistveno kršitev arbitražnega postopka, kot je odločilo samo Arbitražno sodišče," je sporočila. "Kar zadeva namigovanja, da naj nekatere moje trditve ne bi držale, pa želim izpostaviti, da za vsemi trditvami stojim in so dejstvo - ne glede na to, kaj so po štirih letih in več od obravnavanih dogodkov uradno izjavili predstavniki določenih organov,"poudarja.

Pri tem je še izpostavila, da niti sama niti drugi zaposleni na projektni enoti skozi celotni projekt poleg plače "nismo dobivali prav nobenih nagrad oziroma povečanega obsega dela," čeprav je to dopuščal celo zakon o uravnoteženju javnih financ."Edina izjema je bilo delo po podjemni pogodbi v času mojega dopusta za nego in varstvo otroka v višini 900 evrov neto," je dodala.

Erjavec lagal Knovsu?

Komisija je javni del poročila, ki obsega 17 strani, sprejela brez glasu proti na seji minuli petek. Državni zbor bo zaprti in javni del poročila predvidoma obravnaval na seji, ki se bo začela 16. decembra.

Knovs je zanikala navedbe Karla Erjavca, ki je bil v času arbitražnega postopka zunanji minister, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Sova namreč ministra ni nikoli varnostno osveščala ne v prostorih agencije ne v prostorih MZZ, piše v poročilu.

Ob tem izpostavlja, je Erjavec v funkciji zunanjega ministra na podlagi zakona o tajnih podatkov lahko dostopal do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do njih, pristojna služba MZZ pa zanj ni izvedla usposabljanja.

Knovs sklene, da je poročilo prispevek komisije k zagotavljanju večje varnosti na področju ravnanja s tajnimi in občutljivimi podatki ter za večjo osveščenost funkcionarjev in uradnikov, ki imajo dostop do njih.

"Navedeni primer je hkrati poziv za razvijanje večje varnostne kulture vseh, ki imajo dostop do tajnih podatkov. Varnostna kultura je del splošne kulture posameznika, ki mu omogoča da prepozna metode, oblike in sredstva, ki ga ogrožajo, ter da prepozna vire ogrožanja ne glede na to, kje in kako se izkazujejo,"še poudarja komisija.

Erjavec: Gre za napad Tonina na politične nasprotnike

Erjavec se je na poročilo odzval z besedami, da gre za tipičen politični napad, navedbe pa označil za netočne in zavajajoče. Predsednik Knovs Matej Tonin (NSi) po njegovih besedah komisijo zlorablja za napad na politične nasprotnike, iz celotne zgodbe pa "na koncu ni nič", je prepričan Erjavec.

Erjavec vztraja pri trditvah, da sta ga takrat na zunanjem ministrstvu obiskala dva operativca Sove in ga podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Pojasnjuje, da tega neformalnega pogovora na ministrstvu niso zavedli."Res pa je, da o tem ni bilo tečaja na Sovi," je dejal. Po njegovem gre za poskuse zavajanja, "želi se me predstaviti, kot da lažem". Pri tem je opozoril še, da je bila komunikacija med Drenikovo in Sekolcem nedopustna.

Knovs: Dodatnih izjav v zvezi s poročilom ne bomo dajali

Komisija je javni del poročila, ki obsega 17 strani, sprejela brez glasu proti na seji minuli petek. Državni zbor bo zaprti in javni del poročila predvidoma obravnaval na seji, ki se bo začela 16. decembra.

Knovs je ob tem sporočil, da dodatnih izjav v zvezi s poročilom ne bodo dajali, saj da "javni del poročila predstavlja vsa potrebna dejstva ter ugotovitve in stališča komisije, s katerimi lahko seznani zainteresirano javnost".

Komisija je obravnavala, kako je lahko prišlo do prisluhov sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško.

Po objavi teh prisluhov je Hrvaška nato sporočila, da izstopa iz procesa arbitraže, ker da je nepovratno kontaminiran, čeprav je arbitražno sodišče odločilo, da temu ni tako. Hrvaška prav tako zavrača priznanje in uveljavitev arbitražne razsodbe.

Celotno poročilo si lahko prebereteTUKAJ.