Poročilo komisije: prisilna sredstva uporabljena strokovno in zakonito, zaznali tudi nepravilnosti

Komisijo za preveritev okoliščin uporabe prisilnih sredstev je po neprijavljenem protestnem shodu, ki je 5. oktobra potekal v Ljubljani, imenoval generalni direktor policije Anton Olaj, da bi celovito preverila vse okoliščine uporabe prisilnih sredstev. Med njimi tudi sredstev zoper množico: vodni curek, konjenica, posebna motorna vozila ter plinska in druga sredstva za pasivizacijo.

Med vzpostavljanjem javnega reda na protestnem shodu so policisti prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito, je ocenila petčlanska strokovna komisija. Izpostavili so, da je šlo v konkretnem primeru za kompleksno varovanje in množično uporabo prisilnih sredstev v primeru, ko je bil javni red huje in množično kršen. "Kljub temu komisija ni ugotovila, da bi osebe, zoper katere so policisti uporabili veliko število prisilnih sredstev, utrpele telesne poškodbe, kar kaže na to, da so policisti prisilna sredstva uporabili v skladu z načelom sorazmernosti," ugotavljajo v poročilu.

'Plinske naboje izstrelili na skoraj prazen Prešernov trg, kjer ni bilo nikogar, ki bi kršil javni red in mir'

Je pa strokovna komisija v poročilu opozorila tudi na določene nepravilnosti. Tako je med drugim opozorila, da je na velikem številu posnetkov osebnih telesnih kamer, ki so jih naredili pripadniki posebne policijske enote, vidna le uporaba prisilnih sredstev, niso pa posnete tudi kršitve, kar da lahko v določenih primerih poraja dvom, ali je do množičnih kršitev sploh prišlo. Dodajajo, da je na posnetkih le malokrat slišati povelje prenehanju uporabe prisilnih sredstev, da zaradi dvignjenega ščita dogajanja velikokrat ni mogoče spremljati ter da je bilo na trenutke slišati tudi neprimerno komunikacijo ali pa snemanje notranjosti vozil pri vožnji, na katerih ni vidnega nobenega izvajanja policijskih pooblastil, zato so ti posnetki neuporabni.

Kot nestrokovno je medtem komisija ocenila dogajanje na Prešernovem trgu in na Celovški cesti, ko so policisti izbrali napačne naboje z daljšim dometom. Ti plinski naboji so, kot so zapisali v poročilu, padali na skoraj prazen Prešernov trg, kjer ni bilo nikogar, ki bi kršil javni red in mir. Pripadniki posebne policijske enote so napačne naboje podobno izbrali na Celovški cesti, kjer so izstrelki padali na območje otroških igral in na protestnike, ki so se s kraja oddaljevali.

"Komisija je ob pregledu posnetkov na Kongresnem trgu ugotovila, da ni bilo nobenih pogojev za izstreljevanje plinskih sredstev, saj na posnetkih ni videti prav nobene kršitve, kaj šele množične kršitve javnega reda," je zapisala komisija ter predlagala, da se poročilo in preučitev primera odstopi pristojni službi Generalne policijske uprave SNPI. 

Ob tem je še izpostavila, da na Celovški cesti, ne glede na opisano dogajanje, ni bilo nobenih razlogov, da se množico iz specializiranega vozila z vodnim topom ne bi opozorilo na uporabo prisilnih sredstev.

Spomnimo

5. oktobra so množični protesti, ki so potekali v Ljubljani, zasenčili zasenčili zgodovinski dogodek slovenskega predsedovanja Svetu EU. Na protestih je prišlo tudi do izgredov, o katerih so zaradi pozornosti, ki je bila zaradi dogajanja na Brdu pri Kranju uprta v slovensko prestolnico, poročali tudi številni tuji mediji.

Protesti proti pogojem PCT in vladi so eskalirali do točke, da je policija znova uporabila vodni top in solzivec. Pojavili so se tudi številni pomisleki o uporabi prekomerne sile. Policija je na teh protestih pridržala tudi raperja Zlatana Čordića - Zlatka in predsednik stranke Resni.ca Zorana Stevanovića.