Ameriški State Department je tudi letos objavil poročilo o položaju človekovih pravic za lansko leto. Poročilo za Slovenijo ne ugotavlja večjih kršitev človekovih pravic, težave pa vidi v sodnih zaostankih, površnih postopkih pri prošnjah za azil, nasilju nad ženskami, trgovanju z ženskami in dekleti ter pravicah delavcev migrantov. Poročilo opozarja tudi na diskriminacijo Romov, nasilju nad geji in lezbijkami ter diskriminacijo državljanov nekdanje Jugoslavije, ki v Sloveniji nimajo urejenih dokumentov.
Poročilo State Department tako kot prejšnja leta veliko pozornosti namenja sodnim zaostankom, ki se, čeprav zakon zagotavlja pravico do sojenja brez odlašanja, še vedno kopičijo. Do junija lani jih je bilo 266.221, navaja poročilo, v katerem še piše, da državni projekt Lukenda za odpravo sodnih zaostankov sicer povečuje učinkovitost sodstva, saj so se povprečni sodni zaostanki z 14,1 meseca skrajšali na 6,1 meseca.
Azilanti in 'izbrisani'
Do površnosti je prihajalo tudi pri prošnjah za azil, opozarja poročilo, prosilci za azil pa včasih niso dovolj seznanjeni s pravico do pritožbe na odločitev glede njihovih prošenj. Na to problematiko sta sicer opozarjala tudi UNICEF in UNHCR, navaja poročilo.
Lansko leto je bilo po navedbah poročila v Sloveniji 4090 oseb brez urejenega državljanstva, večina od teh oseb pa je živela v nekdanji Jugoslaviji in so bili po osamosvojitvi Slovenije "izbrisani". V drugi polovici lanskega leta je vlada začela z retroaktivno pridobitvijo stalnega prebivališča "izbrisanih" na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji.
Poročilo se dotakne tudi korupcije v Sloveniji in pri tem navaja, da zakon predvideva kazenske sankcije za koruptivna dejanja, kljub temu pa so uradniki včasih vpleteni v korupcijo. Poročilo omeni tudi, da se je konec lanskega leta nadaljevala preiskava vpletenosti več uradnikov in posameznikov v afero Patria.
Nasilja in zlorab še vedno veliko
Nasilje nad ženskami še vedno ostaja problem, poročilo pa navaja podatke SOS telefona, po katerih naj bi vsaka četrta ženska bila žrtev nasilja. Nevladni organizaciji društvo Ključ in SOS telefon sta v lanskem letu prejeli 3417 klicev, sicer pa deluje tudi osem kriznih centrov za mladostnike in otroke.
Še vedno ostaja problem tudi zloraba otrok, saj je bilo v letu 2010 oblastem prijavljeno 201 kaznivo dejanje spolne zlorabe otrok do 15 let. Kot problematično poročilo izpostavi tudi trgovanje z ženskami in mladimi dekleti. Zakon sicer zagotavlja posebne programe za zaščito otrok pred zlorabami in izkoriščanjem, država pa večinoma dobro uveljavlja zakone na tem področju.
90 odstotkov Romov nepismenih
Poročilo se dotakne tudi izobraževanja romskih otrok in med drugim omenja, da revščina, diskriminacija, pomanjkanje družinske podpore in težave z jezikom še vedno ostajajo največje težave pri njihovem vključevanju v družbo in dokončanju obveznega osnovnega šolanja. Večina Romov, 98 odstotkov, v Sloveniji je nezaposlenih, kar 90 odstotkov Romov pa je tudi nepismenih.
V Sloveniji po podatkih v poročilu živi približno 300 članov judovske skupnosti, ki so se v lanskem letu še vedno soočali s predsodki, neznanju in napačnih stereotipih o Judih, poročil o protisemitskem nasilju ali odprti diskriminaciji pa ni bilo.
Diskriminacija manjšin
Poročilo omenja tudi "nove" manjšine v Sloveniji (Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Kosovski Albanci in Romi iz Kosova in Albanije), vendar pa njihov status, ki bi jih opredelil kot "uradne" manjšine v Sloveniji, ni urejen.
Poročilo opozarja, da je diskriminacija istospolno usmerjenih še vedno prisotna, zgodilo pa se je tudi nekaj posameznih primerov nasilja nad homoseksualci. V letu 2010 so bili trije posamezniki obsojeni na 18 mesecev zapora zaradi napada na gejevskega aktivista.
Poročilo opozarja še na kršenje pravic migrantskih delavcev v Sloveniji, ki so pogosto izpostavljeni izkoriščanju. Večina migrantskih delavcev v Sloveniji sicer prihaja iz BiH, Srbije in Črne gore, še navaja poročilo.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.