Dokument, ki vsako leto Evropski komisiji služi za podlago pri pripravi rednih poročil o napredku kandidatk za članstvo, je verjetno zadnji tovrstni, saj naj bi letošnja poročila Bruslja že nakazala, katere izmed prosilk za članstvo bodo sposobne za vključitev v EU v prvem širitvenem valu. EU možnost za sklep pristopnih pogajanj do izteka letošnjega leta in za pridobitev članstva v letu 2004 pripisuje do desetim kandidatkam, tudi Sloveniji.
Letošnje nacionalno poročilo o napredku bo v Bruselj romalo kakšen mesec prej kot ponavadi, saj bodo tudi poročila Evropske komisije pripravljena oktobra in ne novembra, kot je bila praksa prej. Odločilna poročila Bruslja, ki bodo članicam EU služila za dokončne odločitve o prvi širitveni skupini bodo pripravljena pred oktobrskim vrhunskim zasedanjem petnajsterice v Bruslju. Na tem bi unija utegnila že zarisati odločitev o prvem širitvenem valu. Tako si vsaj želi Danska, ki bo EU predsedovala v drugi polovici leta in bo tako za krmilom v času, ko naj bi proces pristopnih pogajanj pripeljal do konca.
In kaj bo v ključnih komisijinih poročilih bistvenega pomena? Bruselj že dlje časa opozarja, da ne bo preverjal le stopnje usklajenosti nacionalne zakonodaje z evropsko, temveč predvsem dejansko uresničevanje že usklajenega in s tem sposobnost upravnih kapacitet za zagotavljanje učinkovitega izvajanja evropskega pravnega reda. Na vseh področjih tako ostaja še nekaj dela, predvsem v luči cilja Slovenije, da je s koncem 2002 notranje polno pripravljena na prevzem obveznosti članstva. Sprejeti bo treba tudi še precejšenj zalogaj evropske zakonodaje. Nedavno revidiran področni državni program je pokazal, da je bilo doslej prevzetega 67 odstotkov potrebnega evropskega pravnega reda.