Vlada se je prejšnji konec tedna seznanila z odgovori na vprašalnik Evropske komisije za pripravo poročila o vladavini prava v EU. V poročilu, ki sta ga pripravila MZZ in kabinet predsednika vlade Janeza Janše, so avtorji večkrat odstopili od predpisanih smernic, po katerih naj bi v dokument zapisovali le dejstva in pripadajoče statistične podatke.
To seveda ni prvi primer, ko je slovenska vlada v Bruselj poslala svojo interpretacijo notranjepolitičnega dogajanja drugačnim navodilom navkljub. Maja 2020 je denimo zunanji minister Anže Logar poročilu dodal še spremno pismo, v katerem je komisiji pojasnjeval politično ozadje stanja v Sloveniji. Omenjal je sodnike, ki nosijo "simbole totalitarnih režimov", domnevno pranje iranskega denarja, dolge postopke pred sodiščem in še nekatere druge obtožbe na račun političnih nasprotnikov. Pismo je takrat presenetilo celo nekatere koalicijske partnerje.
V odgovorih Evropski komisiji tako navajajo, da je bilo v zadnjih 27 letih v službo imenovanih več sto sodnikov, ki so osumljeni kršitev človekovih pravic, ter da je bilo prav to po letu 2008 kriterij za napredovanje sodnikov in tožilcev. Kot navajajo, spada v to kategorijo več kot polovica sodnikov ustavnega sodišča.
"Tako je bil sodnik, ki je izrekel zadnjo smrtno kazen v nekdanji komunistični Jugoslaviji, imenovan za predsednika Vrhovnega sodišča RS, tožilec, ki je tožil duhovnika zaradi maše v spomin na umorjene civiliste, pa za generalnega državnega tožilca," piše v osnutku poročila. V omenjenih primerih se očitki nanašajo na nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča, Branka Maslešo, in nekdanjega generalnega državnega tožilca, Zvonka Fišerja.
V poročilu so navedeni tudi dvomi o Masleševi izobrazbi, ki jo je pridobil v drugi republiki nekdanje države. Masleša je pred dnevi za 24ur.com pojasnil zagonetke glede svoje izobrazbe in tudi pokazal diplomo. "Nekateri mediji zaradi domnevnih nedoslednosti še naprej oporekajo verodostojnosti dokumentov," pa trdi vlada.
Tudi v tem letnem poročilu – to je v času, ko Evropsko komisijo vodi Ursula von der Leyen, postalo obvezno za vse države članice – so se znašle nekatere domnevne krivice, ki so doletele stranko SDS, med drugimi tudi Janšev odhod na prestajanje zaporne kazni le nekaj tednov pred volitvami leta 2014, ko naj bi ankete stranki napovedovale zmago, in preiskava sedeža SDS, ki se je zgodila naslednje leto. Izpostavili so tudi neraziskano pranje več kot milijarde evrov iranskega denarja.
V poglavju "Medijska svoboda in pluralizem", ki zadeva tudi preglednost lastništva medijev in varovalke pred vmešavanjem vlade ali politike v medije, so zapisali, da "na tem področju ni novega razvoja dogodkov". Prav tako se po njihovem mnenju nič ne dogaja na področju ukrepov za transparentno zagotavljanje javnih sredstev in ukrepov za zagotavljanje uredniške neodvisnosti medijev, tako javnih kot zasebnih. Kljub nedavnim spremembam v programskem in nadzornem svetu RTV Slovenija in nefinanciranju Slovenske tiskovne agencije (STA).
"Vsa kazniva dejanja zoper novinarje, storjena na shodih ali kje drugje, policija preiskuje z vso potrebno skrbnostjo in v skladu s strokovnimi standardi, saj se dobro zaveda pomena novinarstva v demokratičnih družbah," so zapisali. MZZ in Janšev kabinet tudi ne vidita omembe vrednega dogajanja na področju pritiska na novinarje s tožbami. Spomnimo, da je Rok Snežič, dober znanec predsednika vlade, proti trem novinarjem vložil 39 tožb, na kar je opozoril tudi Svet Evrope.
"Mediji, nevladne organizacije in vplivneži podpihovali proteste proti ukrepom"
Glede poročanja o epidemiji in ukrepih poročilo izpostavlja dve glavni televizijski postaji, ki da sta med septembrom in oktobrom pozitivno poročali o epidemioloških ukrepih, vendar gre za "majhno razliko" v primerjavi z negativnim poročanjem. "Do konca oktobra je počasi začel usihati predhodni trend negativnega poročanja," navajajo v poročilu.
"Vlada tudi ugotavlja, da so določene organizacije, aktivisti in vplivneži na družbenih omrežjih, ki se predstavljajo kot aktivni državljani ali predstavniki civilne družbe, v letu 2021 organizirali vrsto nezakonitih protestov. Protesti so bili usmerjeni proti vladi in ukrepom, ki jih je sprejela v kontekstu epidemije covida-19, vključno z nošenjem mask, uvedbo pogoja PCT in cepljenjem." V osnutku poročila navajajo, da so protestniki dobili svoj medijski prostor in da so jih mediji večinoma podprli.
"V času slovenskega predsedovanja Svetu EU so bile večkrat blokirane glavne prometne poti in omejen dostop do ključne infrastrukture, vključno s hotelskimi prizorišči, v katerih so bivali visoki gostje med vrhom EU–Zahodni Balkan oktobra 2021. Več uglednih članov nekaterih nevladnih organizacij, ki so jim bila dodeljena znatna sredstva iz proračunskega sklada nevladnih organizacij, je aktivno sodelovalo pri teh protestih," še navaja poročilo, ki medije obtožuje, da so pomagali pri stopnjevanju napetosti v družbi.
KOMENTARJI (779)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.