Komisija se je strinjala, da je bila uporaba pištole zaradi kratke razdalje in neposrednega napada na policista edino varno in učinkovito prisilno sredstvo. "Zaradi nenadnega napada na policiste in okoliščin na kraju policisti niso imeli časa ali možnosti, da bi se pred napadalcem varno umaknili v zaklon in tako pridobili čas in možnost uporabe katerega drugega prisilnega sredstva," je po povzemanju Dnevnika zapisano v poročilu komisije.
Policisti sicer pred streljanjem niso sprožili opozorilnega strela ali 25-letnika opozorili, da bodo streljali. Slednje je v poročilo potrdila tudi komisija, ki odziv policistov pripisuje stresu. Kot so zapisali, je stres povzročila neposredna bližina napadalca, kratek čas za ustrezen odziv in intenzivnost napada. Na policiji so po preiskavi tudi zaključili, da je imel napadalec že v izhodišču namen, da policisti streljajo nanj.
Preiskovalci pred in med streljanjem tako niso ugotovili nepravilnosti, ni pa bilo optimalno ravnanje policista in policistke po streljanju, piše časnik. Komisija je ocenila, da bi lahko policista s praznjenjem pištol počakala do prihoda v enoto ali pa ju na kraju izpraznila v bolj varni smeri, kot sta to storila.
Komisija je nepravilnosti prav tako ugotovila pri ravnanju policistov po streljanju, ko 25-letniku niso nudili prve pomoči. Slednje so sicer pripisali predvsem psihološkemu vidiku in odzivu policistov v stresnem dogodku, njihova pasivnost pa ni vplivala na smrt, saj je 25-letnik ob streljanju utrpel prehude notranje poškodbe.
Na specializiranem državnem tožilstvu so se pred kratkim odločili, da policista ne bodo preganjali, saj sta orožje uporabila zakonito in sta se imela pravico braniti pred napadalcem, ki se je proti njima zapodil oborožen z nožema.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.