Poročilo: sodišča lani spet zmanjšala število nerešenih zadev

V letu 2018 so vsa sodišča skupaj prejela v reševanje nekaj več kot 838.000 zadev, medtem ko so jih rešila še več - nekaj čez 853.000. Število nerešenih zadev se je tako spet zmanjšalo - v primerjavi z letom 2017 za devet odstotkov, v primerjavi z letom 2013 pa celo za 51 odstotkov. Prav tako se je nekoliko skrajšal pričakovani čas rešitve posamezne zadeve, ki je znašal dva meseca za vse vrste zadev in 7,6 meseca za pomembnejše zadeve.

Po letih obremenjenosti z nerešenimi zadevami se sodstvo zdaj bolj posveča kakovosti

Sodišča so v letu 2018 rešila za 1 odstotek manj zadev kot leto prej, še vedno pa rešijo več zadev kot jih prejmejo. Zaradi določenih vrst sporov in novih pristojnosti je izjema le Upravno sodišče, ki je rešilo nekoliko manj zadev od prejetih.

"Po letih obremenjenosti z velikim številom nerešenih zadev se tako slovensko sodstvo s svojimi analizami in aktivnostmi vedno bolj poglobljeno posveča vprašanjem kakovosti – od kakovosti kadrov, do kakovosti odločanja in pravičnosti obravnave udeležencev. V tem kontekstu je Vrhovno sodišče izvedlo vrsto aktivnosti na področju usposabljanja sodnikov in sodnega osebja, medtem ko je bilo za udeležence sodnih postopkov v okviru prve faze projekta Postopkovne pravičnosti pripravljenih več brošur, animacij in spletna stran, ki naj bi udeležencem čim bolj približali delovanje sodnega sistema," so zapisali na Vrhovnem sodišču (VS).

'Število sodnikov se ne more več zmanjševati'

V Sloveniji je na sodiščih zaposlenih 891 sodnikov ali 43 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Slednje je po besedah predsednika VS Damijana Florjančiča nad tistim, kar sta si kot strateško usmeritev zadala sodstvo in država, to je 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev. A je opozoril, da se število sodnikov več ne bo moglo zmanjševati, saj so sodišča dobila nove pristojnosti, med drugim s sprejetjem družinskega zakonika, je poročal STA.

Po drugi strani še vedno ugotavljajo, da se sodstvo kljub številnim opozorilom zakonodajni in izvršilni veji oblasti še vedno sooča s problemom generacijske vrzeli, saj se zaradi zmanjševanja števila sodnikov v srednji generaciji, v starostni skupini od 35 do 44 let, nadaljuje trend upadanja števila sodnikov. Po mnenju Vrhovnega sodišča bi lahko omenjeno težavo omilili s prenovitvijo ureditve pravniškega državnega izpita, ki bi sodstvu omogočal sprotno prilagajanje števila sodnikov dejanskim potrebam.

Za rešitev prostorskih težav v Ljubljani predlagajo sprejem zakona

"Sodstvo poleg tega že vrsto let opozarja na problematiko neustreznih prostorskih pogojev, ki je najbolj izrazita v Ljubljani, saj ljubljanska sodišča poslujejo kar na osemnajstih različnih lokacijah," je še dejal. Dodal je, da ljubljanska sodišča samo za najemnine letno porabijo pol milijona evrov, zato predlagajo poseben zakona o rešitvi prostorskih težav sodišč v Ljubljani.

"Zakonska rešitev je edina, ki bo zavezovala izvršilno oblast, da v prihodnjih letih zagotovi finančna sredstva in izpelje projekte za rešitev teh težav in da ne bomo imeli za Bežigradom zgolj kupljeno prazno gradbeno jamo, namenjeno novi sodni stavbi v Ljubljani," je dejal Florjančič.

Posebno težavo predstavlja tudi oprema za zvočno snemanje obravnav

VS je že večkrat izpostavilo tudi problem pomanjkanja sodnih izvedencev za določena področja in na nujnost imenovanja novih izvedencev, a kljub nekaterim korakom, ki jih je za reševanje tega problema že storila izvršilna veja oblasti, rezultati še niso zadovoljivi.

Po besedah Florjančiča je uspešnost delovanja sodnega sistema v največji meri resda odvisna od dejavnikov na strani sodstva samega, a imajo na njegovo poslovanje pomemben vpliv tudi zunanji dejavniki, zlasti kakovostna zakonodaja in zagotovljeni materialni pogoji za delo, tako v smislu zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev, primerno ovrednoteni plačni sistem zaposlenih in nenazadnje tudi že omenjeni primerni prostorski pogoji.

Posamezna sodišča opozarjajo tudi na nekatere druge probleme pri poslovanju, denimo na pomanjkljivo opremo sodišč. Posebno težavo tako predstavlja oprema za zvočno snemanje obravnav, ki je pravzaprav odslužena in bi jo bilo treba odpisati. Ministrstvo za pravosodje že od leta 2015 ne zagotavlja njenega ustreznega sistemskega vzdrževanja in dogaja se, da sistemi odpovedujejo na dnevni bazi, kar za sodnike predstavlja resno motnjo pri vodenju obravnav. Sodišča med drugim opozarjajo tudi na težave z vročanjem sodne pošte, procesno disciplino in na neodzivnost upraviteljev in izvršiteljev.