Poročni dan – pravi pomor za dobro fotografijo?

Ninna Kozorog, zdravnica in vodja Humanitarčka, ki se ukvarja tudi z varovanjem narave, je objavila zapis, v katerem opozarja na neodgovoren trend nekaterih mladoporočencev. Na porokah so se, kot opaža, namesto metanja riža začeli izpuščati metulji. A težava je v tem, da ljudje niso zadovoljni z avtohtonimi metulji, ki lahko v tem okolju preživijo. Želijo si pisanih metuljev, ki jih lahko iz tujine naročijo z enim klikom, a te živali niso sposobne preživetja.

Kot je opozorila na družbenem omrežju Facebook, gre za 'norost, ki se je razpasla v zadnjih letih. Ta norost pa je pomešana s skrajnim egoizmom'. Naši metulji namreč niso dovolj atraktivni, zato lahko ljudje s par kliki naročijo metulje tujih sort in magičnih barv. Najpogosteje je to Blue Morpho. Ta vrsta ne le, da ni avtohtona, temveč 90 odstotkov metuljev pri nas ne preživi niti noči, opozarja. Kot pravi, ni pomembno, če takšnega metulja spustite sredi travnika, saj, kot ponazori, je to podobno, kot bi brancina vrgli v sladko vodo in rekli 'saj pa je voda'.

Kot opisuje, se nanjo obračajo matičarke, ki jo 'zalagajo' z napol mrtvimi metulji, ki jih po porokah po fotografiranju položijo na travo, kjer so poteptani ali pa jih kdo razmrcvari. Kot opisuje, jo je pred kratkim kontaktiral par, ki si je zaželel prav modrih metuljev, ker bosta imela modro-belo poroko in bi se modri metulji ujemali z obleko. Ko jima je pojasnila, da to ni mogoče, sta jih naročila v hladilni torbi iz Italije. Po poroki pa so ostala njihova trupelca, eni izmed svatinj je uspelo rešiti dva metulja, ki sicer lahko živijo tudi dva meseca.

Kot svari, če dobite metuljčke v škatli in na lep sončen dan ne odletijo, je to znak, da nekaj ni v redu. Ljudje pa si jih potem, kot opisuje, na porokah podajajo po rokah, oblekah – vse za dobro fotografijo: "Pri tem pa "eh, saj bom pazil na krila" postane samo krilatica, ker realno – metuljeva krila niso namenjena prijemanju. Če bi bila pa to napol dihajoča, hudo poškodovana mucka, bi se vam tudi zdelo super imeti jo na sliki, sedečo na ramenu?"

Kot pojasnjuje, ima tudi sama metulje za izpust, a le domače vrste, izpusti pa so načrtovani in okolica ter vreme njim primerna: "Gre za domače vrste, od travniških potepinčkov, lastovičarjev, sinjih modrinov, cekinčkov, tudi močvirskih in vijoličnih cekinčkov ... Vsi, ki jim je naša klima domača, ki se lahko razmnožujejo in oprašujejo. Kot izpostavlja, se ti izpusti ne delajo na uro ali na mestu za dobro fotografijo, temveč so prilagojeni njihovim potrebam. Pred tem so nahranjeni, da lahko v miru najdejo svoj naslednji obrok."

Sprašuje se, ali je res potrebno, da je najlepši dan zakoncev pravzaprav pravi pomor za nekaj dobrih slik? Kot poudarja, je v Sloveniji kar nekaj rejcev, ki to niso, ampak so prekupčevalci. Zato svetuje, da lahko vsak z nekaj kliki preveri, ali je žival, ki jo kupuje, avtohtona, kaj potrebuje v okolju, kjer bo spuščena in od kod je bila pripeljana.

Na Zavodu za varstvo narave pojasnjujejo, da izpuščanje tropskih vrst metuljev ob porokah in drugih svečanih dogodkih ni povsem nov pojav. V naših podnebnih razmerah takšne vrste praviloma ne morejo preživeti ali se razmnoževati, saj jim ne ustrezajo podnebne razmere, poleg tega pa pri nas ni rastlin, s katerimi se hranijo njihove gosenice (metulji se izležejo iz jajčec, gosenic in bub). Poleg tega, da so metulji spuščeni na dogodkih, posamezni osebki občasno uidejo tudi iz rastlinjakov, kjer jih zadržujejo in gojijo, denimo iz Arboretuma Volčji Potok. 

Invazivnosti teh vrst do sedaj v naravi niso opazili: "Kljub temu pa nenadzorovano vnašanje tujerodnih vrst živali v okolje ni zaželeno, saj vseh posledic ni mogoče zanesljivo predvideti. Slovenija in druge evropske države se z zamejevanjem prisotnosti in širjenja invazivnih tujerodnih vrst veliko ukvarjamo in zato namenjamo znaten del državnih ali evropskih sredstev."

Pomemben je tudi izvor metuljev, gojenih za namene izpusta na dogodkih. Če so gosenice in odrasli metulji tujerodnih vrst vzgojeni v Evropi, je njihov izvor in prodajo težje neposredno preverjati in regulirati, kar je sicer naloga držav preko konvencije CITES, ki se ukvarja z regulacijo trgovine z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Odprto pa ostaja vprašanje, kako so jajčeca oziroma gosenice prvotno prišle v Evropo in ali je tak uvoz bil predmet strokovne presoje inštitucij, ki so za to odgovorne (Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor).

Vsekakor pa metulji, ki so izpuščeni na dogodkih, vzgojeni do odraslega stadija le zaradi nekajminutnega vizualnega učinka, lahko povzročajo razmisleke o primernosti takšnega ravnanja z živalmi, izpostavljajo. 

"Poznamo tudi zamisli, da bi na porokah izpuščali avtohtone vrste, na primer nekatere vrste belinov (repin, repičin ali kapusov belin). Takšna praksa je lahko problematična, saj ni ustreznega nadzora nad tem, katere vrste bi se zato uporabile, od kod osebki izvirajo in kje bodo izpuščeni. Nekatere avtohtone vrste se v fazi gosenice prehranjujejo z vrtno zelenjavo, kot npr. z zeljem in brokolijem, kar bi lahko povzročilo škodo na bližnjih vrtovih." 

Tega se zaveda tudi Kozorogova, ki poudarja,  da niso vsi beli metulji za izpust: "Kapusov belin je pravzaprav škodljivec, saj gosenice pojedo enormno število kapusnic in nekateri se potem poslužijo teh, kar je ekvivalent temu (če karikiram), da izpuščamo zdaj tigraste komarje." 

Na Zavodu za varstvo narave sklenejo: "Ob vsem povedanem želimo poudariti, da izpuščanje metuljev na dogodkih, niti avtohtonih vrst, ne podpiramo, da pa hkrati takšna praksa ni med največjimi naravovarstvenimi problemi, povezanimi z ohranjanjem metuljev v Sloveniji. Precej večje grožnje predstavljajo izguba življenjskih prostorov in njihovo zaraščanje, intenzivno kmetijstvo ter druge spremembe v prostoru."