Slovenija

Četrtina državljanov ima najmanj višješolsko izobrazbo, na delo se v osrednjeslovensko regijo vozi več kot 76.000 ljudi

Ljubljana, 04. 03. 2017 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

Veste, kje je prenočilo največ tujih turistov? V kateri regiji so ločili največ komunalnih odpadkov? Kje živijo v povprečju najstarejši prebivalci Slovenije in katera regija je "najmlajša"? Kolikšna je bila v vaši regiji stopnja brezposelnosti? Vse to razkriva v pogled v publikacijo statističnega urada.

Vsak četri prebivalec Slovenije je živel v osrednji regiji.
Vsak četri prebivalec Slovenije je živel v osrednji regiji. FOTO: Thinkstock

Zanimivo branje ponuja publikacija Pregled slovenskih regij 2017, ki jo je izdal statistični urad. V njej lahko med drugim preberete, v  kateri slovenski regiji je prenočilo največ tujih turistov, v kateri regiji so ločili največ komunalnih odpadkov, in še veliko več. 

Publikacija razkriva, da je bila v štirih regijah povprečna starost prebivalcev nižja od slovenskega povprečja: v osrednjeslovenski, v jugovzhodni Sloveniji ter v gorenjski in savinjski regiji. Najnižji delež prebivalcev, starih 0–14 let, so imeli v Pomurju (13 %), najvišje (16 %) pa v gorenjski, jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski regiji. Delež starostnikov (vsaj 80 let) je bil v 2015 najvišji na Goriškem, skoraj skoraj 6 %.

Vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v osrednjeslovenski statistični regiji

Na osrednjem območju Slovenije je leta 2015 živelo največ prebivalcev, in sicer nekaj več 535.000 oseb, kar 26 % vseh prebivalcev Slovenije. Najmanjša regija je bila primorsko-notranjska, kjer so živeli trije odstotki prebivalcev Slovenije ali nekaj več kot 52.000. V 2015 se je v Sloveniji rodilo 20.641 otrok; največ v osrednjeslovenski statistični regiji, 5.745, najmanj v primorsko-notranjski, 545. Stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi. Leta 2015 je bila najvišja v posavski statistični regiji, 1,81, najnižja pa v obalno-kraški, 1,41. Slovensko povprečje je bilo 1,57.

Delež starostnikov, starih vsaj 80 let, je bil v letu 2015 najvišji na Goriškem.
Delež starostnikov, starih vsaj 80 let, je bil v letu 2015 najvišji na Goriškem. FOTO: Thinkstock

Bolezni obtočil so bile tudi v 2015 vzrok za največ smrti v Sloveniji

Bolezni obtočil so bile v 2015 vzrok za več kot 47 % smrti v posavski in pomurski statistični regiji, delež smrti zaradi rakavih obolenj pa je bil največji v osrednjeslovenski statistični regiji (34 %). Pred 65. letom starosti je umrlo največ prebivalcev na Koroškem (23 %), najmanj pa na Goriškem in v primorsko-notranjski regiji (v vsaki po 16 %). Najmanj zdravnikov na 1.000 prebivalcev je bilo v primorskonotranjski (1,4), največ pa v osrednjeslovenski statistični regiji (4).

Denarno ali materialno pomoč dobrodelnih organizacij je prejemalo največ gospodinjstev s Koroške

Delež gospodinjstev, ki so prejemala tako vrsto pomoči, je bil najmanjši v osrednjeslovenski, goriški in obalno-kraški statistični regiji. Več kot polovica gospodinjstev iz koroške statistične regije je težko ali zelo težko preživela s svojimi dohodki. Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil največji v savinjski (17 %), najmanjši pa v primorsko-notranjski statistični regiji (11 %). Prebivalci osrednjeslovenske, gorenjske in goriške regije so najbolj zadovoljni z življenjem (povprečno z oceno 7,3 od 10), medtem ko so bili najmanj zadovoljni z življenjem prebivalci koroške regije (6,6 od 10).

Četrtina prebivalcev Slovenije z najmanj višješolsko izobrazbo

Najnižji delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo je imela pomurska statistična regija (19 %). V tej regiji je imelo hkrati največ prebivalcev (24 %) samo osnovnošolsko izobrazbo ali manj. V osrednjeslovenski statistični regiji je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo več kot tretjina prebivalcev, slovensko povprečje pa so po stopnji izobrazbe presegale še gorenjska in obalno-kraška statistična regija. Največ otrok je bilo v 2015 vključenih v vrtce v osrednjeslovenski (82 %), najmanj pa v zasavski statistični regiji (68 %). Največ dijakov na 1.000 prebivalcev je bilo v koroški (40), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (30).

Pomoč dobrodelnih organizacij so najbolj potrebovali na Koroškem.
Pomoč dobrodelnih organizacij so najbolj potrebovali na Koroškem. FOTO: POP TV

V osrednjeslovenski statistični regiji študiralo 57 odstotkov vseh študentov

Največ študentov v letu 2015 je bilo v goriški (42 na 1.000 prebivalcev), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (32 na 1.000 prebivalcev). V vseh regijah je bilo študentk več kot študentov, največ študentk na 100 študentov je bilo v pomurski in primorsko-notranjski statistični regiji (v vsaki 147), najmanj pa v koroški statistični regiji (125).

V 2015 je bila v Sloveniji stopnja brezposelnosti 9-odstotna

Stopnja brezposelnosti je bila v 2015 najvišja v pomurski (12,5 %), najnižja pa v posavski statistični regiji (6,0 %). Razlika v stopnjah brezposelnosti med spoloma je bila največja v zasavski statistični regiji; med ženskami je bila za 6,6-odstotne točke nižja kot med moškimi. Na Koroškem pa je bila med ženskami višja kot med moškimi za 6,2-odstotka.

Povprečna mesečna neto plača najnižja v Zasavju

Povprečna mesečna neto plača glede na regijo delovnega mesta je bila v 2015 najvišja v osrednjeslovenski (1.099 evrov), najnižja pa v zasavski (914 evrov) in primorsko-notranjski regiji (918 evrov). Od delovno aktivnih v zasavski statistični regiji jih je v 2015 delalo zunaj regije svojega prebivališča 49 %, od delovno aktivnih v posavski, gorenjski in primorsko-notranjski statistični regiji pa po več kot četrtina. Med delovno aktivnimi osebami v osrednjeslovenski statistični regiji je bilo takih 9 %. V osrednjeslovenski regiji je delalo 77.000 delovno aktivnih oseb iz drugih statističnih regij Slovenije.

Velika večina hitrorastočih podjetij je v 2015 delovala v štirih statističnih regijah

V letu 2015 je v Sloveniji delovalo okoli 192.000 podjetij. Tretjina teh podjetij je bila v osrednjeslovenski statistični regiji in ta podjetja so ustvarila 46 % prihodka vseh podjetij v Sloveniji. Povprečni prihodek podjetja je bil najvišji v osrednjeslovenski (685.000 evrov), najnižji pa v zasavski regiji (246.000 evrov). Tista s sedežem v osrednjeslovenski regiji so prispevala tudi 26 % vrednosti celotnega izvoza in 43 % vrednosti celotnega uvoza. V Sloveniji je delovalo 628 hitrorastočih podjetij. V njih je bilo zaposlenih več kot 42.000 oseb, od tega največ (49 %) v osrednjeslovenski, najmanj (1 %) pa v primorsko-notranjski statistični regiji.

57 odstotkov stanovanj v Sloveniji je priklopljenih na javno kanalizacijo.
57 odstotkov stanovanj v Sloveniji je priklopljenih na javno kanalizacijo. FOTO: Damjan Žibert

BDP na prebivalca najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji

Vrednost BDP na prebivalca je bila najvišja v osrednjeslovenski (26.418 evrov), najnižja pa v zasavski statistični regiji (10.060 evrov); med najnižjimi sta bila še BDP na prebivalca v pomurski (12.437 evrov) in primorskonotranjski statistični regiji (13.792 evrov). Prispevek industrije k regionalni bruto dodani vrednosti je bil največji v jugovzhodni Sloveniji (51 %) ter v koroški, posavski, savinjski in zasavski regiji (v vsaki nad 40 %), prispevek kmetijstva pa v primorsko-notranjski (8 % bruto dodane vrednosti) in pomurski statistični regiji (7 % bruto dodane vrednosti).

57 odstotkov stanovanj v Sloveniji priklopljenih na javno kanalizacijo

V 2015 je bilo v Sloveniji približno 850.000 stanovanj, od tega jih je bilo sedem odstotkov zgrajenih po letu 2005. Delež novih stanovanj je bil največji v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji (v vsaki 9 %), najmanjši pa v zasavski (4 %). Na javno kanalizacijsko omrežje je bilo priklopljenih največ stanovanj v osrednjeslovenski (74 %) in obalno kraški (65 %), najmanj pa v posavski statistični regiji (35 %). Centralno ogrevanje je imelo največ, 90 % stanovanj, v osrednjeslovenski, najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji, 60 %.

Najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev v koroški statistični regiji (374)

V 2015 je bilo v Sloveniji povprečno 410 stanovanj na 1.000 prebivalcev; največ stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v obalno-kraški statistični regiji (487). 83 % vseh prebivalcev Slovenije je živelo v lastniških stanovanjih; delež lastniških stanovanj je bil največji v pomurski (89 %), najmanjši pa v zasavski statistični regiji (77 %). Najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v 2015 načrtovanih (tj. predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji) v osrednjeslovenski (0,8), največ pa v pomurski statistični regiji (2,3).

Poleg obalno-kraške regije je največ turističnih nočitev zabeležila Gorenjska.
Poleg obalno-kraške regije je največ turističnih nočitev zabeležila Gorenjska. FOTO: POP TV

V 2015 prvič več kot 10 milijonov turističnih prenočitev

V turističnih nastanitvenih objektih je bilo v 2015 zabeleženih največ prenočitev in prihodov turistov doslej: 10,3 milijona nočitev turistov in 3,9 milijona prihodov turistov. Tuji turisti so ustvarili 6,6 milijona nočitev in 2,7 milijona prihodov. Nočitve in prihodi turistov rastejo že od 2010. V 2015 je bilo zabeleženih 16 % več prenočitev in 31 % več prihodov turistov kot v 2010.

Največ turističnih ležišč v nastanitvenih objektih so imeli v gorenjski in obalno-kraški statistični regiji (v vsaki okoli 27.000). V teh dveh regijah je bilo v 2015 zabeleženih tudi največ nočitev turistov: v obalno-kraški nekaj več kot 2,2 milijona, v gorenjski skoraj 2 milijona. V osrednjeslovenski statistični regiji so 93 % turističnih nočitev ustvarili tuji turisti; v celotni Sloveniji je bilo nočitev tujih turistov povprečno 64 %.

Med vsemi odpadki je bilo 17,8 odstotka komunalnih odpadkov

V letu 2015 je največ komunalnih odpadkov na prebivalca nastalo v obalno-kraški statistični regiji, 495 kg, ali 44 kg več od slovenskega povprečja, najmanj pa v zasavski statistični regiji (335 kg). Največ komunalnih odpadkov so zbrali ločeno v osrednjeslovenski (73 %) in gorenjski (72 %), najmanj pa v koroški statistični regiji (55 %). V savinjski statistični regiji je nastalo 34 % vseh odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji.

Največ vode na prebivalca se je v 2015 dobavilo gospodinjstvom v gorenjski statistični regiji (51 m3 ), kar je skoraj trikrat več od najmanjše dobavljene količine vode; ta je bila dobavljena gospodinjstvom v zasavski statistični regiji. V primorsko-notranjski statistični regiji se je v 2015 vsa odpadna voda pred izpustom v javno kanalizacijo prečistila. Najmanj odpadne vode je bilo pred izpustom prečiščene v zasavski statistični regiji (65 %). Največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja je bilo porabljenih v osrednjeslovenski (31 %) in podravski statistični regiji (20 %). 

KOMENTARJI (57)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

johanca123
05. 03. 2017 15.30
+1
Ups- četrtina slovecev ima višješolsko izobrazbo? A ta še obstaja? A to mogoče mislite na višje šole za razne varnostne vede in turizem, ter ostalo MC Donalds unicerzijado?
ferencz 1
05. 03. 2017 09.18
+4
In imamo 19.000 vpisnih mest za študente, za genereacijo v kateri se je rodilo komaj 20.000 otročičkov!
ONniON
04. 03. 2017 21.48
+0
statistični urad kaže da je bilo v letih 2012-2015 izseljenih 32.650 slovencev največ po osamosvojitvi, pod pragom revščine je REKORDNIH 14,3 % prebivalcev, dobro nimaš kaj pa preverite podatke
nikhrast
04. 03. 2017 23.16
+1
Uporabnik113189
05. 03. 2017 14.33
Bilo bi jih bistveno več, če se ne bi izselili.
ONniON
04. 03. 2017 16.07
-2
izseljenih slovencev čedalje več kaže statistični urad !
ONniON
04. 03. 2017 15.27
-2
pod pragom revščine 14,3 % kažejo podatki statističnega urada in 32.650 državljanov izseljenih v zadnjih 4 letih, najslabše po osamosvojitvi, vidite kako slabo nam gre !
ecnarf
04. 03. 2017 14.08
+9
LJ je leglo lenuhov in mešalcev megle ter administratorjev kateri prelagajo papirje in brskajo po internetu.
prašek
04. 03. 2017 14.29
-1
ecnarf
04. 03. 2017 15.31
-6
Desno_je_polom
05. 03. 2017 14.50
+1
Ecnarf, hribovc, kako da imaš internet v tistih rovtah?
Fifi 24
04. 03. 2017 12.34
+13
Izobrazbe pridobljene po letu 1994 ko se je uvedla glavarina na slušatelja torej komercializacija šolanja je tragikomedija v smislu neučinkovitosti in forsiranje kvantitete namesto kvalitete hvaljenje s števikami samo potrjuje izgubo občutka za realnost in dejansko pozicijo slo v svetu
valjhunsinkajtimara
04. 03. 2017 12.43
+5
sodelujem
04. 03. 2017 12.15
+4
V Ljubljano se umetno vse centralizira,čez nekaj časa bo samo še veliko krožišče v sredini mrtvo kot vsako tako napumpano mesto po svetu.! Samo da drugod staro vzdržujejo na račun starih obrti,pri nas pa betonirajo in asfaltirajo kot da se bo vse dogajalo na dveh metrih betona.! Žalost.!
Mrzimhrcke
04. 03. 2017 11.58
+11
Že zdavnaj bi blo treba Zokistan razmetat na prafaktorje po vsej državi. S tem mislim vse javne službe in institucije. Potem naj si pa betonske žabice same pridelajo kak paradižnik, solato, žito za kruh itd.! Me prav zanima kako bi takrat zgledala statistika, ko vec ne bi bli v vecini prisesani na proračun. Ehhhh.....
Verbena
04. 03. 2017 11.53
+18
Kam drugam pa naj se ljudje vozijo na delo , če se tako vse koncentrira v osrednjo Slovenijo , okrog Ljubljane ... me prav čudi , da ima novo državno podjetje , ki naj bi upravljalo z gozdovi , sedež v Kočevju ... še ubogi kip Rudolfa so morali odpeljati iz Maribora v Ljubljano , s katero ni imel kaj veliko skupnega , rojen v Kamniku , pokopan v Mariboru ...
Die einemaister
04. 03. 2017 13.13
+5
Jah SFRJ sistem tako razmišljanja kot izobraževanja, "rezultati" u 25 let kvazi "kapitalizma" so pa takšni kot so.
aki10
04. 03. 2017 11.42
-10
LJUBLJANA JE METROPOLA!!!
Die einemaister
04. 03. 2017 13.11
+2
phahaahaaa, ja balkana morda, pa še tisto zelo ozkega predela
ParaVomo
04. 03. 2017 11.32
+6
Ljubljana je lep samo center, ostali predeli so tako tako, kot za časa Marije Terezije. To vam je levica državo vodila 70 let, vidim ogromne razlike, podeželje pa itak trn v peti levice, dvakrat udarjeno najprej politika, nadaljujejo da kmečko prebivalstvo čimbolj zaostaja, pa vedno eni in isti na vrhu!
Heretik1
04. 03. 2017 19.38
+3
Karahomo, zakaj imaš v avatarju znak za peugeot?
Burt
04. 03. 2017 11.30
+18
samo stanje države si pogledamo pa je vse jasno..Poslanec s ponarejeno izobrazvbo ne rabi vrnit centa državi :) ta raje vzame nedolžnemu otroku malico in kosilo ! To so pametni in izobraženi ljudje v letu 2017
Arguss
04. 03. 2017 11.26
+0
Tudi nekatere druge občine so zelo razvite.Ene še bolj kot Ljubljana .Kaj vam ni jasno.
damirg@email.si
04. 03. 2017 10.55
-15
76000 neljubljančanom dajamo kruh oni pa jokajo ker se zida v ljubljani, v njihovih krajih pa ne, ker ni denarja zato ker je njihov janša zdrobil občine.
gangsterist
04. 03. 2017 11.02
+18
koliko vam neslovencem pa mi dajemo denarja
Die einemaister
04. 03. 2017 11.06
+7
hahahahaa, vi dajete kruh ja, Ok, vrnte use dajatve, ki vam jih morajo use regije plačevat, pa da vidmo kaj ostane od Zokistana
KardinaIFrancRodeVKristusu2
04. 03. 2017 11.16
-11
Brez ljubljanskega gospodarstva, ki v državni proračun prispeva največ (glej statistiko), bi vzhod države že obubožal.....
HeroinHero
04. 03. 2017 11.19
-5
Lj financira druge občine po slo in ne obratno...največ davkov v proračun priteče ravno iz Ljubljane, to je dejstvo.
KardinaIFrancRodeVKristusu2
04. 03. 2017 11.23
-4
Manjše občine s podeželja so samo pijavke za državni proračun.... Občine s 100 prebivalci, ki so samo strošek.... Ljubljana in ostali davkoplačevalci jih financiramo, zato da ima lahko vaška gospoda, vaški veljaki svoje mastne plače, koristi od tega pa nima nihče drug....
gangsterist
04. 03. 2017 11.37
+9
ne nabijaj. kdo pa plačuje za nasedle jankovićeve projekte.?več ste dolžni kot vredni
Die einemaister
04. 03. 2017 11.41
+6
hahaha, najbogatejša občina je Koper, 2. Je bil Šempeter pri Gorici, kardinal, kakšnega gospoarstva pa???? Povej mi pe velikih firm u LJ?? A ukinemo uso JS pa vidmo kaj nastane izLJ
HeroinHero
04. 03. 2017 11.54
-1
srpkladvo..Petrol, Mercator, HSE, Lek, Telekom, Geoplin, Porsche Slovenija, Hella Saturnus, Lj mlekarne itd, itd.
Die einemaister
04. 03. 2017 13.09
+0
uuuu bravo, trolaš državne firme, ki poslujejo z izgubo, oz ja monopolne kot so petrol, ki posluje a samo u sloveniji, dobiček pa enak eni vaški firmi v Nemčiji, ki prideluje perutnino, Lek, kdo je že lastnik Leka?? Porsche iz kje je, Hella iz kje je??? Ne trolaj lepo te prosim , ker se samo smešiš.
TOX6
04. 03. 2017 10.28
+11
Tudi amebi bi bilo jasno, da so nekateri podatki irelevantni. 76.000 ljudi se vozibv osrednjovdlovenijo v službo, v glavnem gre za okoli 70.000 prezračevalce prostorov po raznih pisarnah ki so skoraj nepotreben doživljenski strošek davkoplačevalcev. Večina tga folka ima nek papir ki mu pravijo diploma je na trgu dela in po vsej evropi neuporaben
kala 09
04. 03. 2017 10.36
+1
damirg@email.si
04. 03. 2017 10.55
-4
Netajkun
04. 03. 2017 10.20
+12
Jasno in glasno moramo povedati . . . slabo izobraženi prispevajo nekaj manj k skupnemu napredku ( in so tudi temu primerno plačani ) . . . vso škodo državi je pa vsekakor povzročil cvet izobraženosti ( dipli , magi in drdr )
Die einemaister
04. 03. 2017 11.05
+5
ja, ki v bbistvu so inteligentni lih toliko kot tisti manj izobraženi, ker diplome in magisteriji so po večini kupljeni al pa plagiati, znanje, je pa pokazalo kje je slovenija po razvoju in standardu
valjhunsinkajtimara
04. 03. 2017 09.57
+21
Diploma iz FDV se nebi smela šteti kot uradno priznana izobrazba. Gre za nrpomeben papir in ta fakulteta ne daje znanja.
CIGU MIGU
04. 03. 2017 09.33
+16
će bi ministrstva poselili po sloveniji bi vljubljani ostaei samo plečnikove kamnite zgradbe in avtocesta maribor in koper ljubljana bi bila prazna
walter2
04. 03. 2017 10.06
-5
Glede na tvoje poznavanje pravopisa ti bi bilo nujno potrebno kakšno leto dodatnega izobraževanja!
CIGU MIGU
04. 03. 2017 14.03
+1
jaz ga imam za to državo še preveč in to ne iz kumrovca ampak iz londona zato preveri preden se poprdevaš na slovenski inteligenci--srečno
valjhunsinkajtimara
04. 03. 2017 09.31
+10
Kaj pa se je zgodilo s tridesetimi (30) nepalci, ki so prišli študirat v Novo gorico in potem vsi čudežno izginili. Da niso bili vpisani tja samo zaradi vizuma ali kaj?
CastrumFF
04. 03. 2017 09.38
+2
AHAhAh do Nepala seze glas o tej Banana Republiki!
valjhunsinkajtimara
04. 03. 2017 09.41
+9
To še ni nič. Če se Afganistanec v EU razglasi za gaya, ga EU ne sme izgnati nazaj v Afganistan, ker bi ga zaradi tega tam lahko ubili. Tako ima Nemičija okoli 80.000 gay Afganijev za katere mora skrbet na pukli. :)))))))
Mihelij
04. 03. 2017 11.16
-1
Si kdaj pomislil, da sploh ni problem Nepalca, Afganistanca, niti gaya, da Slovenci ne znamo priti iz svojih 10.000+ registriranih jam?
valjhunsinkajtimara
04. 03. 2017 11.19
-2
Kaj si hotu s tem povedat? A hočmo it iz jam,? Ni nsm treba.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.