Četrtina državljanov ima najmanj višješolsko izobrazbo, na delo se v osrednjeslovensko regijo vozi več kot 76.000 ljudi

Zanimivo branje ponuja publikacija Pregled slovenskih regij 2017, ki jo je izdal statistični urad. V njej lahko med drugim preberete, v  kateri slovenski regiji je prenočilo največ tujih turistov, v kateri regiji so ločili največ komunalnih odpadkov, in še veliko več. 

Publikacija razkriva, da je bila v štirih regijah povprečna starost prebivalcev nižja od slovenskega povprečja: v osrednjeslovenski, v jugovzhodni Sloveniji ter v gorenjski in savinjski regiji. Najnižji delež prebivalcev, starih 0–14 let, so imeli v Pomurju (13 %), najvišje (16 %) pa v gorenjski, jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski regiji. Delež starostnikov (vsaj 80 let) je bil v 2015 najvišji na Goriškem, skoraj skoraj 6 %.

Vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v osrednjeslovenski statistični regiji

Na osrednjem območju Slovenije je leta 2015 živelo največ prebivalcev, in sicer nekaj več 535.000 oseb, kar 26 % vseh prebivalcev Slovenije. Najmanjša regija je bila primorsko-notranjska, kjer so živeli trije odstotki prebivalcev Slovenije ali nekaj več kot 52.000. V 2015 se je v Sloveniji rodilo 20.641 otrok; največ v osrednjeslovenski statistični regiji, 5.745, najmanj v primorsko-notranjski, 545. Stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi. Leta 2015 je bila najvišja v posavski statistični regiji, 1,81, najnižja pa v obalno-kraški, 1,41. Slovensko povprečje je bilo 1,57.

Bolezni obtočil so bile tudi v 2015 vzrok za največ smrti v Sloveniji

Bolezni obtočil so bile v 2015 vzrok za več kot 47 % smrti v posavski in pomurski statistični regiji, delež smrti zaradi rakavih obolenj pa je bil največji v osrednjeslovenski statistični regiji (34 %). Pred 65. letom starosti je umrlo največ prebivalcev na Koroškem (23 %), najmanj pa na Goriškem in v primorsko-notranjski regiji (v vsaki po 16 %). Najmanj zdravnikov na 1.000 prebivalcev je bilo v primorskonotranjski (1,4), največ pa v osrednjeslovenski statistični regiji (4).

Denarno ali materialno pomoč dobrodelnih organizacij je prejemalo največ gospodinjstev s Koroške

Delež gospodinjstev, ki so prejemala tako vrsto pomoči, je bil najmanjši v osrednjeslovenski, goriški in obalno-kraški statistični regiji. Več kot polovica gospodinjstev iz koroške statistične regije je težko ali zelo težko preživela s svojimi dohodki. Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil največji v savinjski (17 %), najmanjši pa v primorsko-notranjski statistični regiji (11 %). Prebivalci osrednjeslovenske, gorenjske in goriške regije so najbolj zadovoljni z življenjem (povprečno z oceno 7,3 od 10), medtem ko so bili najmanj zadovoljni z življenjem prebivalci koroške regije (6,6 od 10).

Četrtina prebivalcev Slovenije z najmanj višješolsko izobrazbo

Najnižji delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo je imela pomurska statistična regija (19 %). V tej regiji je imelo hkrati največ prebivalcev (24 %) samo osnovnošolsko izobrazbo ali manj. V osrednjeslovenski statistični regiji je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo več kot tretjina prebivalcev, slovensko povprečje pa so po stopnji izobrazbe presegale še gorenjska in obalno-kraška statistična regija. Največ otrok je bilo v 2015 vključenih v vrtce v osrednjeslovenski (82 %), najmanj pa v zasavski statistični regiji (68 %). Največ dijakov na 1.000 prebivalcev je bilo v koroški (40), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (30).

V osrednjeslovenski statistični regiji študiralo 57 odstotkov vseh študentov

Največ študentov v letu 2015 je bilo v goriški (42 na 1.000 prebivalcev), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (32 na 1.000 prebivalcev). V vseh regijah je bilo študentk več kot študentov, največ študentk na 100 študentov je bilo v pomurski in primorsko-notranjski statistični regiji (v vsaki 147), najmanj pa v koroški statistični regiji (125).

V 2015 je bila v Sloveniji stopnja brezposelnosti 9-odstotna

Stopnja brezposelnosti je bila v 2015 najvišja v pomurski (12,5 %), najnižja pa v posavski statistični regiji (6,0 %). Razlika v stopnjah brezposelnosti med spoloma je bila največja v zasavski statistični regiji; med ženskami je bila za 6,6-odstotne točke nižja kot med moškimi. Na Koroškem pa je bila med ženskami višja kot med moškimi za 6,2-odstotka.

Povprečna mesečna neto plača najnižja v Zasavju

Povprečna mesečna neto plača glede na regijo delovnega mesta je bila v 2015 najvišja v osrednjeslovenski (1.099 evrov), najnižja pa v zasavski (914 evrov) in primorsko-notranjski regiji (918 evrov). Od delovno aktivnih v zasavski statistični regiji jih je v 2015 delalo zunaj regije svojega prebivališča 49 %, od delovno aktivnih v posavski, gorenjski in primorsko-notranjski statistični regiji pa po več kot četrtina. Med delovno aktivnimi osebami v osrednjeslovenski statistični regiji je bilo takih 9 %. V osrednjeslovenski regiji je delalo 77.000 delovno aktivnih oseb iz drugih statističnih regij Slovenije.

Velika večina hitrorastočih podjetij je v 2015 delovala v štirih statističnih regijah

V letu 2015 je v Sloveniji delovalo okoli 192.000 podjetij. Tretjina teh podjetij je bila v osrednjeslovenski statistični regiji in ta podjetja so ustvarila 46 % prihodka vseh podjetij v Sloveniji. Povprečni prihodek podjetja je bil najvišji v osrednjeslovenski (685.000 evrov), najnižji pa v zasavski regiji (246.000 evrov). Tista s sedežem v osrednjeslovenski regiji so prispevala tudi 26 % vrednosti celotnega izvoza in 43 % vrednosti celotnega uvoza. V Sloveniji je delovalo 628 hitrorastočih podjetij. V njih je bilo zaposlenih več kot 42.000 oseb, od tega največ (49 %) v osrednjeslovenski, najmanj (1 %) pa v primorsko-notranjski statistični regiji.

BDP na prebivalca najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji

Vrednost BDP na prebivalca je bila najvišja v osrednjeslovenski (26.418 evrov), najnižja pa v zasavski statistični regiji (10.060 evrov); med najnižjimi sta bila še BDP na prebivalca v pomurski (12.437 evrov) in primorskonotranjski statistični regiji (13.792 evrov). Prispevek industrije k regionalni bruto dodani vrednosti je bil največji v jugovzhodni Sloveniji (51 %) ter v koroški, posavski, savinjski in zasavski regiji (v vsaki nad 40 %), prispevek kmetijstva pa v primorsko-notranjski (8 % bruto dodane vrednosti) in pomurski statistični regiji (7 % bruto dodane vrednosti).

57 odstotkov stanovanj v Sloveniji priklopljenih na javno kanalizacijo

V 2015 je bilo v Sloveniji približno 850.000 stanovanj, od tega jih je bilo sedem odstotkov zgrajenih po letu 2005. Delež novih stanovanj je bil največji v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji (v vsaki 9 %), najmanjši pa v zasavski (4 %). Na javno kanalizacijsko omrežje je bilo priklopljenih največ stanovanj v osrednjeslovenski (74 %) in obalno kraški (65 %), najmanj pa v posavski statistični regiji (35 %). Centralno ogrevanje je imelo največ, 90 % stanovanj, v osrednjeslovenski, najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji, 60 %.

Najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev v koroški statistični regiji (374)

V 2015 je bilo v Sloveniji povprečno 410 stanovanj na 1.000 prebivalcev; največ stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v obalno-kraški statistični regiji (487). 83 % vseh prebivalcev Slovenije je živelo v lastniških stanovanjih; delež lastniških stanovanj je bil največji v pomurski (89 %), najmanjši pa v zasavski statistični regiji (77 %). Najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v 2015 načrtovanih (tj. predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji) v osrednjeslovenski (0,8), največ pa v pomurski statistični regiji (2,3).

V 2015 prvič več kot 10 milijonov turističnih prenočitev

V turističnih nastanitvenih objektih je bilo v 2015 zabeleženih največ prenočitev in prihodov turistov doslej: 10,3 milijona nočitev turistov in 3,9 milijona prihodov turistov. Tuji turisti so ustvarili 6,6 milijona nočitev in 2,7 milijona prihodov. Nočitve in prihodi turistov rastejo že od 2010. V 2015 je bilo zabeleženih 16 % več prenočitev in 31 % več prihodov turistov kot v 2010.

Največ turističnih ležišč v nastanitvenih objektih so imeli v gorenjski in obalno-kraški statistični regiji (v vsaki okoli 27.000). V teh dveh regijah je bilo v 2015 zabeleženih tudi največ nočitev turistov: v obalno-kraški nekaj več kot 2,2 milijona, v gorenjski skoraj 2 milijona. V osrednjeslovenski statistični regiji so 93 % turističnih nočitev ustvarili tuji turisti; v celotni Sloveniji je bilo nočitev tujih turistov povprečno 64 %.

Med vsemi odpadki je bilo 17,8 odstotka komunalnih odpadkov

V letu 2015 je največ komunalnih odpadkov na prebivalca nastalo v obalno-kraški statistični regiji, 495 kg, ali 44 kg več od slovenskega povprečja, najmanj pa v zasavski statistični regiji (335 kg). Največ komunalnih odpadkov so zbrali ločeno v osrednjeslovenski (73 %) in gorenjski (72 %), najmanj pa v koroški statistični regiji (55 %). V savinjski statistični regiji je nastalo 34 % vseh odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji.

Največ vode na prebivalca se je v 2015 dobavilo gospodinjstvom v gorenjski statistični regiji (51 m3 ), kar je skoraj trikrat več od najmanjše dobavljene količine vode; ta je bila dobavljena gospodinjstvom v zasavski statistični regiji. V primorsko-notranjski statistični regiji se je v 2015 vsa odpadna voda pred izpustom v javno kanalizacijo prečistila. Najmanj odpadne vode je bilo pred izpustom prečiščene v zasavski statistični regiji (65 %). Največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja je bilo porabljenih v osrednjeslovenski (31 %) in podravski statistični regiji (20 %).