Posebna olajšava za mlade, prevetritev sistema normirancev

Vlada je po njegovih navedbah danes začela razpravo o davčnih predlogih, o katerih bodo v petek govorili na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), nato bo spremembe najverjetneje sprejela na dopisni seji. "Gre za prvo fazo sprememb, za prenovo davčne zakonodaje pa si bomo vzeli nekoliko več časa," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Klemen Boštjančič.

"Spremembe gredo v smeri, da tisti, ki imajo največ, prispevajo največ, ta denar pa bomo dali mladim. Iskali smo ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi in ne prevelikim izpadom proračunskih prihodkov," je povedal. 

Pri dohodnini naj bi se med drugim splošna olajšava s sedanjih 4500 evrov v letu 2023 zvišala na 5000 evrov. Olajšava se tako leta 2023 ne bi zvišala na 5500 evrov, prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon. Predvidoma se bo zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov.

Po teh spremembah bodo zavezanci za plačilo dohodnine v prvih štirih dohodninskih razredih za letos prejeli višja neto izplačila, je povedal minister.

Po izračunih ministrstva za finance se bo zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača prihodnje leto glede na leto 2023 zvišala za 478 evrov, v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo za leto 2023 pa bo višja za 318 evrov. Zaposleni s povprečno plačo bo imel leta 2023 za 130 evrov višje izplačilo glede ns letošnje leto, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa bo izplačilo nižje za 130 evrov.

Zaposlenemu s plačo v višini dveh povprečnih plač se bo neto plača zvišala za 165 evrov letno glede na sistem, veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 165 evrov letno. Zaposlenemu s plačo v višini šestih povprečnih plač pa se bo letna neto plača znižala za 1340 evrov glede na 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa bo nižja za 1790 evrov letno, pri čemer je upoštevano tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu s 45 na 50 odstotkov.

Posebna olajšava za mlade

Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1000 evrov. Za zaposleno osebo z minimalno plačo bo po navedbah ministrstva to pomenilo 160 evrov neto več na leto, zaposlenemu s povprečno plačo za 260 evrov neto letno in zaposlenemu z dvakratnikom povprečne plače za 330 evrov neto letno.

Kot je že bilo napovedano, naj bi se stopnja v zadnjem, petem dohodninskem razredu zvišala s sedanjih 45 na 50 odstotkov.

Odpravili naj bi avtomatično usklajevanje višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvedli spremenjen mehanizem usklajevanja, po katerem se bodo te predvidoma od leta 2024 usklajevale s polovično rastjo plač.

Prevetritev sistema normirancev

Precejšnje spremembe so predvidene pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za samostojne podjetnike, ki imajo do 25.000 evrov dohodka, se ne bo spremenilo nič, za del dohodka nad 25.000 in do 100.000 evrov pa se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov (sedaj 80 odstotkov, a največ 80.000 evrov), pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj devet mesecev (prej pet mesecev). Priznani normirani odhodki bodo na 40 odstotkov znižani tudi za vse popoldanske samostojne podjetnike (sedaj do 50.000 evrov prihodka 80 odstotkov, a največ do 40.000 evrov).

Za polne normirance s 60.000 evrov dohodka se bo po navedbah ministrstva tako davek zvišal z 2400 na 5200 evrov, s 100.000 evrov dohodka s 4000 na 10.000 evrov.

Za popoldanske normirance s 15.000 evrov dohodka se bo davek zvišal s 600 na 1800 evrov, s 25.000 evrov dohodka s 1000 na 3000 evrov, s 60.000 evrov dohodka s 4000 na 8000 evrov in s 100.000 evrov dohodka z 12.000 na 16.000 evrov, so izračune predstavili na ministrstvu.

Pri plačilu za poslovno uspešnost je predviden dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo, in sicer bo ta veljala ob izplačilih največ dvakrat letno, poleg tega bo nagrada neobdavčena v višini do povprečne mesečne plače v državi, ne več v višini povprečne plače delavca.

Pri oddajanju premoženja v najem naj bi se stopnja davka, kot je bilo napovedano, vrnila na 25 odstotkov, priznani normirani stroški naj se ne bi spremenili.

Predvidena je ponovna uvedba obdavčitve izplačanih delnic ali deležev v primeru odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev, in sicer bo to predvidoma obdavčeno, kot so dividende.

Na novo je v predlogu sprememb predvideno, da bodo davka oproščena vsa t. i. zelena plačila v kmetijstvu in 50 odstotkov plačil za kmetovanje v težjih razmerah.

Nadomestilo za delo na domu, ki se ne bo vštevalo v davčno osnovo, bo po predlogu določeno glede na letno povprečno plačo v državi, preračunano na mesec, in sicer v višini 0,20 odstotka povprečne plače, kar pomeni okoli štiri evre na dan. Sedaj ga delodajalec določi glede na realne stroške in je vezano na mesečno plačo zaposlenega.

Z novelo zakona o trošarinah namerava vlada spremeniti sistem, po katerem lahko kmetje z zamikom, naslednje leto, dobijo vrnjenih 70 odstotkov trošarin na dizelsko gorivo, ki ga potrebujejo za delo. Po predlogu bodo imeli 76 odstotkov nižjo trošarino, in sicer že ob točenju goriva, ki bo za ta namen obarvano (kot je kurilno olje). Na bencinskih servisih, ki bodo to omogočali (po navedbah ministrstva jih bo okoli 200), ali ob naročilu na dom se bodo kmetje identificirali, trgovec pa bo pri finančni upravi preveril, ali so do tega goriva upravičeni. Ta sistem bo veljal za tiste nosilce kmetijskih gospodarstev, ki letno porabijo vsaj 540 litrov goriva za kmetijska zemljišča, 150 litrov za gozdna zemljišča ali imajo vsaj 41 čebeljih panjev, ki jih prevažajo s prirejenimi vozili.

Ponovno obvezno izdajanje računov

Z novelo zakona o potrjevanju davčnih računov bo predvidoma ponovno obvezno izdajanje računov v papirni ali elektronski obliki. Ministrstvo predlaga, da bodo morali kupci račun zadržati do izhoda iz poslovnega prostora, neizdaja ali neprevzem računa pa bo prekršek z zagroženo globo v višini 40 evrov. "Poenostavitve na tem področju so potrebne, a se je za ta sistem (ko se račun v papirni obliki izda le na izrecno zahtevo kupca) izkazalo, da preveč odpira možnosti sivi ekonomiji," je dejal minister.

Novela zakona o finančni upravi bo po predlogu odpravila spremembe, ki jih je sprejela prejšnja vlada, nanašajo pa se med drugim na položaj direktorjev finančnih uradov, kolegijsko določanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka, ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju in finančno preiskavo. Poleg tega naj bi bilo po novem mogoče v primerih sumov najtežjih kršitev s področja trošarin (npr. pri prevozu tobaka) spremljanje gibanja blaga s tehničnimi pripomočki.

Predvidene so tudi spremembe zakona o davčnem postopku, med drugim glede razkrivanja določenih podatkov upravičencu, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti, in vročanja dokumentov prek portala eDavki, ki naj bi bilo mogoče brez kvalificiranega digitalnega potrdila.