Slovenija

Posebnega zakona o Beli krajini ne bo

Ljubljana, 05. 02. 2010 18.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Posebnega zakona, ki bi bil namenjen hitrejšemu razvoju Bele krajine, ne bo, je sporočil premier Pahor. Vlada bo razvoj reševala z novim zakonom o skladnem in regionalnem razvoju.

Posebnega zakona, ki bi bil namenjen hitrejšemu razvoju Bele krajine, ne bo, je sporočil premier Pahor
Posebnega zakona, ki bi bil namenjen hitrejšemu razvoju Bele krajine, ne bo, je sporočil premier Pahor FOTO: Blaž Garbajs

Namesto posebnega zakona bo, kot je dejal premier Borut Pahor na zaključnem srečanju z gospodarstveniki in politiki ob obisku vlade na Kočevskem in v Beli krajini, vlada razvoj reševala z novim zakonom o skladnem in regionalnem razvoju.

Pahor namerava sicer prej kot v mesecu dni sklicati še sestanek z vsemi relevantnimi ljudmi na danes obiskanem območju, na njem pa naj bi se dogovorili, kako reševati obstoječi položaj na Kočevskem in v Beli krajini.

'Novi zakon ne bo učinkovit'

S to novico niso bili zadovoljni nekateri prisotni belokranjski gospodarstveniki in politiki. Črnomaljski župan Andrej Fabjan je dejal, da je od vlade pričakoval, da bo v Belo krajino prišla z bolj konkretnimi rešitvami, posebej zato, ker so vse tri belokranjske občine vlado že pred časom pozvale, naj po zgledu Prekmurja podoben zakon pripravi tudi za Belo krajino. Ob tem je tudi zavrnil razmišljanja, da bi lahko zakon o skladnem in regionalnem razvoju učinkovito rešil težave Bele krajine.

Da zakon o skladnem in regionalnem razvoju za Belo krajino ne bo učinkovit, je opozoril tudi profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer Belokranjec Dušan Plut. Učinkovit pa po njegovem ne bo zato, ker bo prišel prepozno. "Bela krajina pa potrebuje interventno delovanje," je dejal, "posebej, ker se je znašla v enem najhujših obdobij v svoji zgodovini".

Posebnega zakona o Beli krajini po Pahorjevih navedbah ne bo, ker vlada ocenjuje, da so lahko posebni zakoni po zgledu razvojnega zakona o Prekmurju, zgolj izjema. Če bi podobne zakone sprejemali za vse regije, ki jih pesti prepočasen razvoj, bi se znašli v težavah, je dejal.

Minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš je povedal, da je vlada poseben zakon o Beli krajini, ki ga predlagajo vse tri belokranjske občine – Črnomelj, Metlika in Semič – skrbno preučila, vendar ni ugotovila nobene prednosti. Po njegovem je zato nov zakon o skladnem in regionalnem razvoju primernejši, saj gre za sistemsko rešitev. Povedal je tudi, da bi lahko vlada omenjeni zakon pripravila do parlamentarnih počitnic.

Direktor kočevskega podjetja Melamin, ki ga je vlada danes prav tako obiskala, Srečko Štefanič pa je dodal, da če poseben zakon dobi Bela krajina, da ga morata dobiti tudi Kočevje in Ribnica.

Na zaključnem srečanju s tamkajšnjimi gospodarstveniki in politiki v Semiču je sicer Pahor ocenil, da Kočevsko in Bela krajina ne spadata med najbolj razvita območja, kljub temu pa imata "vse možnosti, da nadoknadita razvojni zaostanek".

'Vlada bo storila vse'

Tudi tokrat je ponovil, da bo vlada ob izhodu iz krize storila vse, kar je v njeni moči, da se bodo vse regije v državi razvijale enakomerno. Vseh ukrepov za to po njegovem ne bo mogoče sprejeti, "bomo pa vzpostavili nekatere temelje, ki bodo odločilni za prihodnost naše države".

Glede prometne infrastrukture, ki je ena večjih težav obeh območij, je državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin povedal, da je bil danes dosežen dogovor, da bo država skušala pospešiti vse faze, ki so potrebne pred samim začetkom gradnje, saj je tu zdaj "pot še posebej dolga".

Glede dveh najbolj perečih odsekov železnice pa je povedal, da modernizacija odseka Ortnek–Grosuplje poteka in bo končana letošnje leto, nato pa se bodo lotili še modernizacije dela od Ortneka do Kočevja. Glede železnice Metlika–Črnomelj–Novo mesto pa je dejal, da bo treba temeljito pogledati, kakšna je upravičenost za njeno posodobitev in v prihodnjih letih za to nameniti kar nekaj sredstev.

Glede maloobmejnega prehoda Brezovica pa je zunanji minister Samuel Žbogar povedal, da ni več nobenih zadržkov, da ga ne bi odprli, posebej ker se je vzdušje med državama izboljšalo.

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (7)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

sudja
06. 02. 2010 10.06
Kaj hočemo komunajzerji ne MARAJO Bele krajine.Hodjo samo jesti in piti
M-teorija
06. 02. 2010 00.01
Nobenega posebnega statusa ni treba. Samo dve malenkosti. -Dobro cestno in železniško povezavo proti centrom LJ in NM. -pomagati, da pridejo hrvatje čim prej v EU. S tem bo še največji prispevek k avtonomnemu in hitremu razvoju. Samo to.
Tonček Balonček
05. 02. 2010 21.37
potreben bi bil poseben zakon za to nesposobno vlado! vsi vemo, kako se je Bela krajina za časa vlade Janeza Janše lepo razvijala. Res je, da gre za napol Hrvate, ampak obdržimo jih pač tu, če preživimo s Štajerci in Prekmurci pa dajmo obdržati še te ljudi! Kja če bi v Metliki organizirali vsaj kakšno paraolimpiado? Zardi promocije!
m.x
05. 02. 2010 20.03
Slovenija NI samo Ljubljana!
Dragon_13
05. 02. 2010 19.28
Najbolj pametno bi bilo, če bi belo krajino dali hrvatom v zameno za piranski zaliv, pa bi rešili dva problema naenkrat ...
Tonček Balonček
05. 02. 2010 19.21
Bi bil pa poteben kak posebni zakon za Fužine in Rakovo jelšo, pa ne zaradi gospodarstva, morda bolj zaradi kulture, umetnosti in etnologije! Kdaj bo vlada obiskala te "kraje"! So problemi, rodnost je ekstremno nadpovprečna, na področju varovanja narave gre za katastro, gre pa za območja, kjer bi bilo zaradi specifike prebivalstva ter njihovega načina življenja bilo vredno razmišljati o predlogu za uvrstitev na seznam kulturne dediščine UNESCO!
alterego
05. 02. 2010 19.08
saj tud od zakona za Prekmurje ne bo dosti koristi