Posedi: Previsoko izplačana plača je delodajalčev problem

Kmalu bo minilo pet let in s tem zastaralni rok od začetka veljave zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem so delodajalci s svojimi zaposlenimi sklepali nove pogodbe. Predstavniki Konfederacije sindikatov Pergam opozarjajo, da so delodajalci v zadnjem času uslužbencem pospešeno izdajali zahtevke za povračilo preveč izplačanih plač, ponudili so jim tudi nove pogodbe o zaposlitvi s popravljenimi višinami plač, nekaterim pa so že drugače obračunali plače brez podpisa pogodbe.

Ob prehodu v nov plačni sistem je ostalo veliko odprtih vprašanj, spreminjala pa se je tudi aplikacija, ki je tedaj služila kot pripomoček za izračun plače.

Posledica tega je bil neenoten prehod v nov plačni sistem, pri čemer naj ne bi bili prepričani o pravilnosti prehoda ne delodajalci ne zaposleni. Po odločitvah inšpektoratov, predvsem inšpektorata za javno upravo, bi morali številni uslužbenci v javnem sektorju domnevno preveč izplačane plače, ki so bile napačno določene ob prehodu v nov plačni sistem, zdaj vračati, je pojasnil generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek.

Po njegovem mnenju je povsem nesprejemljivo in nevzdržno, da se v tovrstnih primerih od zaposlenih zahteva vračilo dela plače, ki naj bi ga neupravičeno prejeli, čeprav za določitev plače niso v ničemer odgovorni, niti niso mogli vedeti, da je morda plača določena napačno. Po njegovem mnenju je tudi nesprejemljivo, da je lahko delavec pet let v negotovosti, ali je njegova plača napačno določena.

V okviru Pergama imajo takšne zahtevke predvsem člani sindikata na Zavodu RS za zaposlovanje, v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in Onkološkem inštitutu Ljubljana. Sicer pa naj bi takšne zahtevke množično izdajali tudi na drugih javnih zavodih, v katerih zaposleni niso člani sindikatov, vključenih v Pergam.

Na UKC Ljubljana so po navedbah predsednika Sindikata KC Matije Cevca izdali 450 takšnih zahtevkov, ki naj bi dosegali tudi vrednosti 30.000 evrov bruto. Na zavodu za zaposlovanje so izdali 595 takšnih zahtevkov. Posamezni zaposleni bodo morali vrniti med 4000 in 5000 evrov bruto, kolikor so preveč prejeli ob napačni določitvi delovnega mesta ob prehodu v nov plačni sistem.

Kaj mora delavec sploh vrniti?

Predsednik Pergama Janez Posedi je tudi opozoril, da pri tem niso rešena niti osnovna vprašanja, na primer kaj mora delavec pravzaprav sploh vrniti. Prepričan je, da jim ne bi bilo treba vrniti bruto plač, saj niti niso prejeli bruto zneskov. Sicer pa je tudi v gospodarstvu tako, da če delodajalec zaposlenemu izplača previsoko plačo, je to delodajalčev problem, je dodal.

Prav tako so po mnenju Počivavška vprašljivi postopki z zahtevami po vračilu domnevno preveč izplačanih plač. Ti temeljijo na inšpekcijskih postopkih inšpektorata za javno upravo, ki pa glede na veljavno ureditev ob koncu postopka ne izda odločb, pač pa morebitne odredbe izreče v zapisniku, zoper katerega se ni mogoče pritožiti.

Po njegovem mnenju je zato nujno, da se ureditev, ki določa obveznosti pogodbenih strank v primeru ugotovitve napačno določene plače, nemudoma spremeni, prav tako je nujna sprememba ureditve inšpekcijskega nadzora.

Po Počivavškovih besedah so predlagane pogodbe z nižjimi plačami zavrnili in jih vračajo delodajalcem nepodpisane. Po Posedijevi oceni pa je najpametneje, da se zaposleni zahtevi uprejo.