Spolno napadel žensko, ko je ta zaspala, a za sodišče to ni posilstvo

Gre za grozljivo zgodbo, ki sega v leto 2015. Napadalec je posilil družinsko prijateljico, ko je ta v opitem stanju zaspala. Žrtev se je med napadom prebudila in napadalec je nato uporabil silo. 

Ne gre za posilstvo, ko storilec uporabi silo zato, da spolni odnos dokonča?

A ta očitno ni bilo dovolj za koprske višje sodnike, ki so menili so, da ne gre za posilstvo, kadar storilec uporabi silo šele po tem, ko že pride do spolnega odnosa oziroma zato, da spolni odnos dokonča. In so tako junija leta 2017 prekvalificirali odločitev novogoriškega okrožnega sodišče.

To je že februarja istega leta v ravnanju obtoženega najprej prepoznalo znake kaznivega dejanja posilstva ter mu izreklo leto in tri mesece zapora. Koprski sodniki pa so v napadu videli zgolj dejanje spolnega napada na slabotno osebo in kazen znižali na leto dni zapora. 

Obtoženec se je na to pritožil in vrhovno sodišče je sodbo novembra 2017 razveljavilo, ker je presodilo, da ne gre za spolno zlorabo slabotne osebe, saj takšno stanje oškodovanke ni bilo dokazano - žensko je obtoženi, ko je zaradi pijanosti zaspala, začel slačiti, a je zatrdila, da je do spolnega odnosa prišlo, ko je bila že budna in je napadalca začela odrivati. Tako je vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje na višje sodišče.

Višje sodišče v Kopru pa je v ponovljenem postopku decembra tistega leta obtoženega spoznalo za krivega prisiljenja in mu določilo deset mesecev zapora. Čeprav ni nikakršnega dvoma, da spolni odnos ni bil sporazumen, višji sodniki obtoženega namreč niso mogli obsoditi za posilstvo, saj sodišče po razveljavitvi sodbe na pritožbo le obtoženega odločitve ne sme spremeniti v njegovo škodo. 

In zakaj napadalec ni obtožen posilstva? 

Naša (zastarela) zakonodaja namreč določa, da gre za posilstvo, kadar storilec s silo ali z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo žrtev prisili v spolni odnos. Predpisana kazen je 10 let zapora oziroma 15, če gre za grozovito ali izjemno poniževalno dejanje ali pa za skupinsko posilstvo. Prav tako se šteje za posilstvo, če napadalec žrtev v odnos prisili z grožnjo, da ji bo povzročil veliko premoženjsko škodo ali o njej razkril kar koli, kar bi škodovalo njeni časti ali dobremu imenu. V tem primeru je kazen nižja, in sicer največ pet let zapora.

Da je slovenski model prisile zastarel ocenjuje tudi codja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na ljubljanskem tožilstvu Mirjam Klin: "Je tudi nepravičen, ker se vedno osredotočamo na žrtev: kako se je upirala, da da je to storilec sploh zaznal kot odpor in da je vedel, da gre proti njeni volji". Dodala je, da se je že srečala s primerom, ko je bila žrtev povsem pasivna zaradi predhodnih (in ne trenutnih) groženj. Vedela je, da ji aktivno upiranje ne bo prineslo nič dobrega. Tudi sicer žrtve včasih otrpnejo ali pa so zavestno povsem pasivne, da se izognejo hujšim telesnim poškodbam.

Podobno kot tožilka Klinetova razmišljajo tudi v Društvu za nenasilno komunikacijo, kjer se srečujejo tudi z žrtvami spolnih deliktov. "Menimo, da bi bilo treba tudi v Sloveniji v kazenskem zakoniku redefinirati kaznivo dejanje posilstva in spolnega nasilja. Iz našega dela z žrtvami spolnega nasilja namreč vemo, da je posilstvo pogosto povzročeno brez sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje in telo, še posebno takrat, ko gre za posilstvo v intimnih partnerskih zvezah, kjer povzročitelji večinoma uporabljajo prikrite oblike prisile in groženj," njihovo stališče povzema Dnevnik.

Na težave opozarjajo tudi pravniki

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je za Delo opozoril, da je prva odločitev višjega sodišča, ko je obtoženega spoznalo za krivega spolne zlorabe slabotne osebe in ne posilstva, lahko problematična. "Če je storilec najprej izvršil spolno dejanje z osebo, ki ni bila pri zavesti, je to lahko kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe; če pa je po tem, ko je oškodovanka prišla k zavesti, uporabil silo, da je dejanje dokončal, potem gre po mojem mnenju za posilstvo, seveda, če so izpolnjeni tudi vsi drugi zakonski znaki."

Tudi profesor na katedri za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete Matjaž Ambrož je za Delo ocenil, da v primerih, ko storilec uporabi silo šele, ko se žrtev zbudi in se začne upirati, lahko govorimo o kaznivem dejanju posilstva. To je bilo v končni fazi tudi stališče koprskega višjega sodišča v ponovnem odločanju, vendar iz procesnih razlogov do obsodbe za to kaznivo dejanje ni več moglo priti (zaradi omenjene prepovedi spremembe na slabše, kadar pravno sredstvo vlaga le obdolženec). 

'Ne pomeni ne'

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je v luči primera na vlado naslovil pobudo za spremembo več določb kazenskega zakonika, predvsem za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva na način, ki bo kaznivo dejanje opredelil kot vsak spolni odnos brez privolitve oz. za uvedbo t. i. modela "ne pomeni ne". Kot so izpostavili v Levici, "stroka že vrsto let opozarja na problematiko obravnave spolnega nasilja v Sloveniji".

Kot problematično ocenjujejo tudi zastarelo opredelitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V izjavi izpostavljajo, da so nekatere evropske države, med drugim Velika Britanija, Belgija, Ciper, Nemčija, Islandija, Luksemburg in Švedska, zakonodajo že modernizirale na način, ki kot kaznivo dejanje oziroma posilstvo opredeljuje vsak spolni odnos brez privolitve.

Opominjajo tudi, da je Slovenija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, v kateri je navedeno, da mora biti privolitev v spolna dejanja "dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin". A tega Slovenija še vedno ni prenesla v domačo zakonodajo, opozarjajo v Levici, kjer so spomnili na poročanje medijev, da ministrstvo za pravosodje zakonodaje ne namerava spreminjati.

Na neuresničevanje konvencije opozarjajo tudi v Inštitutu 8. marec, kjer so zagnali tudi spletno peticijo za spremembo kazenskega zakonika in uveljavitev modela "ne pomeni ne" ali "ja pomeni ja".

K spremembi definicije posilstva v kazenskem zakoniku, ki naj "bo skladna z mednarodnimi standardi človekovih pravic, in to torej tako, da bo temeljila na odsotnosti privoljenja", so pozvali še v društvu Amnesty International Slovenije.

Na ministrstvu za prihodnji teden sklicali sestanek glede ustreznosti definicije posilstva

Na ministrstvu za pravosodje pravijo, da se je kazenski zakonik v preteklosti večkrat spreminjal oziroma dopolnjeval, pa nikoli niso prejeli predlogov strokovne javnosti za spremembo opisa kaznivega dejanja posilstva. 

So pa, glede na komentarje in opozorila predstavnikov strokovne javnosti ob koprskem primeru, za prihodnji teden sklicali sestanek glede ustreznosti kvalifikacije kaznivega dejanja posilstva: "Pričakujemo, da nam bodo predstavili svoje poglede na obravnavano problematiko. Na podlagi zaključkov sestanka bomo lahko podali oceno o morebitnih pomanjkljivostih veljavne zakonodaje in potrebnih ukrepih," so zapisali.

Ob tem so na ministrstvu še poudarili, da so o konkretnem primeru seznanjeni iz medijev in se skladno z zakonom in ustavo ne morejo in ne smejo spuščati v vsebinsko presojo oziroma oceno konkretnih odločitev sodišč, saj bi to pomenilo kršitev ustavnih načel o neodvisnosti sodnikov in delitvi oblasti. Izpostavili pa so, da je iz medijskih zapisov o konkretnem primeru razvidno, da "odločitve pristojnih organov prav tako niso nujno le posledica opisov obravnavanih kaznivih dejanj, ampak tudi postopkovnih pravil in ravnanj deležnikov v postopkih, zato je ustreznost materialno pravnih predpisov potrebno presojati v širšem kontekstu".