Poskus izpodbijanja akta o teranu v Evropskem parlamentu propadel

Kmetijski odbor Evropskega parlamenta je v Bruslju zavrnil predlog za dvomesečno podaljšanje roka za ugovor proti delegiranemu aktu za dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Tako ni več možnosti za ugovor proti aktu v Evropskem parlamentu, pa tudi sicer skoraj ni več možnosti za njegovo zavrnitev.

Dvomesečni odlog je predlagal evropski poslanec Franc Bogovič, ki je predstavil znana slovenska stališča proti delegiranemu aktu, pri čemer je protestiral, ker ni mogel govoriti v slovenščini. V razpravi ni sodeloval noben drug evropski poslanec iz Slovenije.

Predstavnik Evropske komisije Joao Onofre je orisal dobro znana stališča komisije, trije evropski poslanci iz Hrvaške - Marijana Petir, Ivan Jakovčić in Tonino Picula - pa so predstavili stališča svoje države in pozvali k zavrnitvi podaljšanja.

Pred glasovanjem se je oglasila tudi evropska poslanka iz Irske Mairead McGuinness, ki se je pošalila, da odločitve ni mogoče sprejeti, če kolegi ne morejo poskusiti vina. Še en poslanec se je izrekel proti podaljšanju.

Po tej kratki razpravi, v kateri so prevladovali hrvaški poslanci, je parlamentarni odbor predlog zavrnil s 26 glasovi proti; pet glasov je bilo za podaljšanje. Možnosti za ugovor v okviru te institucije tako ni več.

"Še posebno v bilateralnih zadevah, kot je bila ta, se poslanci v Evropskem parlamentu neradi opredeljujejo do spora med državama oz. v tem primeru sledijo mnenju Evropske komisije. Zato je doseganje večine tako na odboru, kot pozneje na plenarnem zasedanju, zelo oteženo," je po glasovanju pojasnil Bogovič. Kot so sporočili iz poslančeve pisarne, bo Slovenija po njegovi oceni posebno težko tako visoko podporo dobila naslednji teden na zasedanju kmetijskih ministrov.

Bogovič še naprej sicer ocenjuje, da komisija ni ravnala prav s podelitvijo izjeme Hrvaški, zato sedaj Sloveniji kot zadnje sredstvo ostaja zgolj tožba pred Sodiščem EU. Ob tem je opomnil, da bo treba na sodišču predvsem dokazati, da teran ni samostojna vinska sorta, kot jo je sedaj uspela uveljaviti hrvaška stran.

Bogovič je ob tem vse kolege na odboru kot tudi Evropsko komisijo danes jasno opozoril, da so geografske zaščite zelo pomemben element kmetijske politike in da se morajo spoštovati, ko so enkrat sprejete. Precedens Evropske komisije z delegiranim aktom pri teranu ima zato lahko po njegovem mnenju nepredvidljive negativne posledice v primeru tovrstnih zaščit v prihodnje.

Slovenija napoveduje tudi tožbo

Evropska komisija je delegirani akt, ki mu Slovenija odločno nasprotuje, sprejela 19. maja. Potem ko akt sprejme predlagateljica komisija, imajo članice EU in Evropski parlament dva meseca časa za ugovor.

Ta scenarij je sicer izjemno težko uresničljiv, saj je za zavrnitev v Svetu potrebna super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina.

Če bi parlamentarni odbor danes odlog podprl, bi verjetno sledili poskusi zavrnitve akta, ki pa bi bila malo verjetna, saj je zahtevano večino v takšnih primerih izjemno težko zagotoviti. Ker je odbor odlog zavrnil, je procesa v parlamentu konec.

Tudi super kvalificirano večino med članicami je v takšnih primerih, ko gre za specifičen interes posamezne države, izjemno težko zagotoviti. Teran naj bi bil sicer na dnevnem redu zasedanja kmetijskih ministrov EU prihodnji ponedeljek ali torek.

Obdobje, v katerem je mogoče aktu ugovarjati, se izteče 19. julija. Sledi objava v Uradnem listu EU, s čimer akt začne veljati. Slovenija je v preteklosti napovedovala, da bo v primeru uveljavitve akta vložila tožbo proti Evropski komisiji na Sodišču EU.