Ker imajo pri Logarju očitno številne pomisleke glede izvedbe javnega razpisa za premogovne regije, so na agencijo danes poslali revizorje. A so si tik pred zdajci – domnevno zaradi medijske prisotnosti – premislili in predstavnika agencije povabili v prostore ministrstva. "Zelo v redu sestanek, strokoven, kolege poznamo," je dejal vodja Sektorja za finančne spodbude pri Spiritu Rok Beniger.
Po uri in pol pa, kot je zatrdil, zlasti tehničnega srečanja "dogovorili smo se, na kakšen način bo potekala komunikacija, kako bomo vodili dokumentacijo, ki jo bodo pogledali".
Kot so potrdili na ministrstvu, je podrobnejše informacije o izbranih projektih zahteval minister osebno. Pri čemer so opomnili, da je pogodbo za izvedbo razpisa s Spiritom podpisalo prejšnje vodstvo ministrstva. Zato pri Logarju nimajo pristojnosti, da bi vplivali na postopke ali odločitve, povezane z razpisom.
O domnevnih napetostih med ministrom in vodstvom agencije, postavljenim pod prejšnjo, Golobovo vlado, pa še vedno ničesar. "Komunikacija med ministrstvom in agencijo je ves čas potekala po ustaljenih uradnih postopkih," je še v ponedeljek zagotavljala direktorica agencije Spirit Tamara Zajec Balažič. Še več, da so prejeli tudi zeleno luč za nadaljevanje postopka.
Na ministrstvu pa: da so bili s seznamom izbranih 33 podjetij zgolj informativno seznanjeni.
Nazaj k današnjemu nadzoru. "Preverja se, na kakšen način so se zadeve izvajale, torej način preverjanja vse te zadeve, povezane z vlogami," pojasnjuje Beniger, ki na vprašanje, ali jih je zanimalo tudi kaj glede vsebine in o izbrancih, odgovarja, da ne.
Čeprav so na Spiritu predvidevali, da bo vse teklo gladko, pa z ministrstva sporočajo, da jim je Logar predlagal, naj s podpisovanjem sklepov z izbranci ne hitijo. Ministrstvo je Spiritu sicer zdaj naložilo pripravo poročila.
"To bodo vse dobili zdaj po elektronski poti, ko bomo zadeve pripravili," napoveduje Beniger.
Če se bo pokazala potreba po zunanji reviziji, pa se bodo, pravijo na ministrstvu, odločili še za ta korak.
Kdo bi prejel subvencije in koliko?
Subvencije so predvsem namenjene ustvarjanju novih delovnih mest po opustitvi premogovništva. Za kaj točno bi namenili skoraj 70 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja?
Med 33 prejemniki najdemo že uveljavljena podjetja, ki bi predvsem širila svojo proizvodnjo. Pet milijonov evrov subvencije bi denimo dobilo Gorenje za proizvodnjo novih, bolj trajnostnih izdelkov.
Največji dobitnik, tako kot na prejšnjem, razveljavljenem razpisu, je podjetje Ergopharma, ki bi s petimi milijoni evrov državnega sofinanciranja zgradilo novo velenjsko tovarno prehranskih dopolnil.
Za širitev bi slabih pet milijonov evrov dobil tudi trboveljski tehnološki velikan Dewesoft.
1,3 milijona evrov pa bi namenili svetovno znanemu startupu iz Trbovelj. Chipolo bi med drugim naredil sledilnik za električna kolesa.
Nekateri pa so prijavili nevsakdanje projekte. Med projekti za prestrukturiranje regije je denimo predvidena tovarna prihodnosti za proizvodnjo gradnikov pametnih mest.
Podjetje Renderspace bi za dva milijona in pol evrov subvencije razvilo multifunkcijsko napravo za zmanjšanje neugodja pacienta pri zobozdravstvenih posegih.
Subvencijo za ustvarjanje novih delovnih mest bi v višini 1,8 milijona evrov dobila tudi hči nekoč enega najbogatejših Slovencev Tomaža Ročnika, predvidevajo pa avtomatizirano proizvodnjo pekovskih izdelkov.
Med prejemniki je tudi hrvaško podjetje Omonia – da je upravičen do državnega denarja, mora v Savinjsko-šaleški dolini odpreti podružnico, predvideva pa ustanovitev varnostnega centra.
Najmanj pa bi dobil projekt Avtomatizirana prihodnost – 250 tisoč evrov.
Podali kazensko ovadbo zoper tri fizične in eno pravno osebo
Ob tem pa še prvi, takrat razveljavljeni razpis, nima epiloga – vsaj pravnega ne. So nam pa na policiji potrdili, da so v tej zadevi podali kazensko ovadbo zoper tri fizične in eno pravno osebo.
Ali gre za primer žalskega podjetnika, ki mu je Spirit na razpisu odobril milijone nepovratnih sredstev? Zaradi sence dvoma, tudi njegovih političnih povezav s stranko Socialnih demokratov, ki je takrat vodila gospodarski resor, je razpis padel v vodo.
Tadeja Von Horvatha so v povezavi s tem lani obiskali kriminalisti, hišne preiskave so izvedli še na drugih lokacijah.
Koga je policija ovadila, sicer ne razkrivajo. Policija je kazensko ovadbo sicer podala zaradi suma poskusa storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije ter pomoči pri tem kaznivem dejanju.
Zato naši sogovorniki sklepajo, da so ovadili tiste, ki so kandidirali, ne pa tiste, ki so razpis izvajali. Ovadba je zdaj v rokah Evropskega javnega tožilstva, ki bo presodilo o nadaljnjih korakih.
Von Horvatha za komentar nismo doklicali. Je pa podjetnik sprožil upravni spor in odškodninsko tožbo zoper državo. Tako upravno sodišče kot ljubljansko okrožno sodišče smo prosili za odziv, vendar odgovora še nismo prejeli.






























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.