'Poskusite čim manj uporabljati zavoro na poledenelih strminah'

Vožnja v zimskih razmerah, še posebej po poledenelem in zasneženem vozišču, je zahtevna in od voznika zahteva toliko večjo osredotočenost na samo vožnjo. "Če pa so vremenske razmere takšne, da se pri vožnji ne počutite udobno in prijetno, potem je bolje uporabiti javni prevoz ali počakati, da se razmere izboljšajo," so svetovali na Agenciji za varnost prometa (AVP).

Če se podamo na cesto, za varnost v prvi vrsti poskrbimo tako, da pripravimo vozilo.

Pospeševanje, zavijanje in zaviranje z vozilom je v veliki meri odvisno od oprijema pnevmatik z voziščem

Zato na AVP svetujejo, da so pnevmatike v dobrem stanju ter pravilno napolnjene po proizvajalčevih priporočilih. Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta in vedno v zimskih razmerah morajo imeti motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg, predpisano zimsko opremo (razen v priobalnem pasu). V zimsko opremo spadajo:

– zimske pnevmatike na vseh kolesih ali 

– poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa. Pri nakupu snežnih verig bodimo pozorni, da ustrezajo dimenziji nameščenih pnevmatik. Pri nekaterih avtomobilih je njihova uporaba omejena le na določene dimenzije pnevmatik. 

Žlebovi dezena pnevmatik (zimskih ali poletnih – te morajo imeti enako minimalno globino dezena kot zimske), ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj tri milimetre. Globino lahko ugotovimo z ustreznim merilnikom oz. kovancem za en evro – njegov zlati rob je namreč širok ravno tri milimetre – ali z oznakami, ki so na pnevmatiki. "Globino žlebov je smiselno preverjati pogosteje, še posebej, če je zima blaga, saj je pri višjih temperaturah tudi obraba večja," so spomnili na AVP.

Kot priporočajo, je dobro imeti na vseh kolesih gume istega proizvajalca: "Oziroma na vsaki osi naj bodo pnevmatike istega proizvajalca, istega tipa, modela, nosilnosti, hitrostnega razreda in enake globine dezena. Priporočljivo je, da pnevmatike menjate v paru." Na vseh kolesih morajo biti tudi pnevmatike iste vrste (poletne, zimske) in enakih dimenzij. 

V ekstremnih zimskih razmerah, ob močnem sneženju, snežne verige zagotavljajo najboljši oprijem. Če so potrebne oz. obvezne, morajo biti na pogonskih kolesih. Z nameščenimi verigami lahko vozimo največ 50 kilometrov na uro.

Zunanjost vozila 

Da mora biti zunanjost vozila v zimskih razmerah brezhibna, določa tudi Zakon o pravilih cestnega prometa. To pomeni, da na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Z drugimi besedami: stekla vozil in vzvratna ogledala morajo biti čista, da voznik normalno vidi. Neupoštevanje tega pravila se kaznuje z globo 200 evrov, so opomnili pri AVK.

Očistiti je treba celotno vozilo, natančneje streho, prtljažnik, luči, ogledala in stekla. Pomembno je, da odstranimo sneg s strehe, saj se lahko ob segrevanju avtomobila sneg začne taliti in padati na vetrobransko in ostala stekla ter nam tako onemogoči večjo vidljivost.

Preden se torej odpravimo na pot v zimsko idilo, si je treba vzeti nekoliko več časa, da svoje vozilo ogrejemo, poledenela stekla pa odtalimo in očistimo. "Odsvetujemo vam uporabo trdih predmetov za odstranjevanje ledu po steklu, saj boste tako lahko steklo poškodovali, zato raje počakajte, da se vozilo toliko ogreje, da ga boste lahko preprosto očistili. Prav tako odsvetujemo uporabo brisalcev za vetrobransko steklo, saj boste poškodovali tako metlice brisalcev kot vetrobransko steklo," so pojasnili na AVP.

Preprečevanje rosenja stekel

Razlog za rosenje stekel je, da se vlaga iz razmeroma toplega zraka v vozilu ohlaja na hladnih steklih. Z ohlajanjem se vodna para kondenzira in nastajajo drobne kaplje (meglica) na steklih vozila. Stekla se zarosijo, kar otežuje vožnjo in pomeni nevarnost za vožnjo.

Zato je dobro, da znamo naprave, ki so nam v pomoč pri preprečevanju rosenja ali pri sušenju stekel v vozilu, tudi hitro in učinkovito uporabljati. Rosenje se namreč lahko pojavi zelo hitro. Če denimo v hladnih dneh zapeljemo v predor s toplejšim zrakom, se lahko zunanja vzvratna ogledala zarosijo v trenutku. "Takrat ni časa za iskanje stikal in ugibanje, kako se posamezna naprava nastavi," so opozorili pri AVP.

Brisalci vetrobranskega stekla in žarometi

Ker so očiščena stekla ključ do dobre vidljivosti, je treba preveriti izrabljenost metlic brisalcev vetrobranskega stekla in jih po potrebi zamenjati. Za preprečevanje poškodb brisalcev je pred vsako vožnjo treba z njih očistiti ves sneg in led. Ob tem preverimo, ali imamo v rezervoarju za vodo zimsko čistilo za steklo, ki preprečuje zmrzovanje stekla ob njegovi uporabi.

Prižgani zasenčeni žarometi pozimi omogočajo večjo vidljivost, pomagajo pa tudi ostalim udeležencem prometa, da vozilo opazijo prej. Zato se prepričajmo, ali so žarometi na naših vozilih čisti in delujejo brezhibno. "Umazanija na žarometih lahko poslabša njihovo učinkovitost tudi do 90 odstotkov. Svetujemo vam, da v času slabše vidljivosti preklopite z dnevnih žarometov na zasenčene," so predlagali na AVP.

Načrtujmo pot, povečajmo varnostno razdaljo

Osnova varnosti je, da preden se odpravimo na pot, preverimo informacije o stanju na cestah. Ob tem je dobro spremljati prometne informacije, saj imamo tako več možnosti, da se bomo izognili morebitnim zastojem. Od doma odidemo pravočasno, da se izognemo vožnji v časovni stiski, saj nas ta lahko sili v tvegano vožnjo.

Na zasneženem in poledenelem vozišču se je težje ustaviti v sili, prav tako se lahko pot ustavljanja podaljša do 10-krat. Varnostno razdaljo je zato priporočljivo povečati. "Pomembno je, da poskrbite za zadostno bočno razdaljo ob morebitnem prehitevanju pešcev, ki so v zimskih razmerah pogosto na cestišču, pri tem pa pazite, da jih ne poškropite s snežno brozgo," so opozorili na AVP.

Tehnike vožnje v zimskih razmerah

Vožnja po zasneženi in ledeni površini zahteva nekoliko drugačne spretnosti, kot smo jih vajeni. Zato je dobro ves čas imeti v mislih, da bo gibanje našega vozila v takšnih razmerah nekoliko oteženo in drugačno. Zaradi spolzke površine namreč lahko izgubimo nadzor nad avtomobilom, zavorna pot pa je takrat precej daljša.

Speljevanje

Preden speljemo z zasneženega parkirnega mesta, očistimo pot pred kolesi. To lahko storimo z vožnjo naprej in nazaj po parkirnem prostoru. Če je sneg globlji, je treba uporabiti tudi lopato. "Sprednja kolesa naj bodo usmerjena naravnost, saj bo to zmanjšalo možnost kotaljenja koles v prazno, z rahlim pritiskom na stopalko za plin brez vrtenja koles odpeljite s parkirnega prostora. Če boste pustili, da se kolesa zavrtijo, boste tako še globlje zakopali v sneg," so opozorili na AVP.

Kadar je potreben še boljši oprijem koles na podlago, lahko uporabimo podlogo za boljši oprijem pnevmatik ali pa posujemo nekoliko hrapavega materiala, kakor sta pesek ali sol, pred in za sprednjimi in zadnjimi kolesi. Vožnja v najvišji mogoči prestavi sicer ponuja boljši oprijem pnevmatik na spolzkih površinah. Poleg tega pospešujmo le zmerno in ne pritiskamo hitro na plin, saj to lahko povzroči, da nam vozilo začne drseti.

Vožnja po (ne)očiščenem vozišču

Na cestah z več prometnimi pasovi raje ostanimo na pasu, ki je najbolj očiščen, in se izogibajmo nepotrebnemu menjavanju pasov, saj je vožnja čez sneg med pasovi zaradi morebitnega zanašanja vozila nevarna.

Če cesta ni bila očiščena, bo vožnja po tirnicah, ki so jih naredila druga vozila pred nami, pnevmatikam omogočila boljši oprijem z voziščem. "Predvsem pa je pomembno vnaprejšnje predvidevanje, saj se boste tako lahko postopoma in premišljeno prilagajali razmeram na cesti in pozneje ne boste izvajali hitrih in sunkovitih gibov, ki bi lahko povzročili zdrs vozila," so svetovali na AVP.

Vožnja po klancu: 'Poskusite čim manj uporabljati zavoro na poledenelih strminah'

Ko se približujemo vzponu, najprej dobro opazujemo, kako se obnašajo druga vozila in njihovi vozniki, ter vzdržujemo zadostno varnostno razdaljo, da nam ne bo treba zavirati in se ustavljati. V primeru ustavljanja na poledenelem klancu bo namreč poznejše speljevanje toliko težje. 

Če se spuščamo po klancu navzdol na poledenelem ali zasneženem vozišču, pred vrhom klanca, najprej upočasnimo in se nato počasi zapeljemo navzdol. "Poskusite čim manj uporabljati zavoro na poledenelih strminah. Če je potrebno nadaljnje zmanjševanje hitrosti, je priporočljiv rahel in počasen pritisk na stopalko za zavoro, saj bo to preprečilo izgubo nadzora nad vozilom in njegovo drsenje," so postopek opisali na AVK.

Upravljanje z volanom

Zasneženo ali poledenelo vozišče otežuje nemoteno upravljanje volana in zahteva mirnejše, pazljivejše ter natančnejše upravljanje. Hitro pospeševanje ali zaviranje, prevelika hitrost in sunkovite kretnje lahko povzročijo zanašanje in drsenje vozila. Če želimo tako situacijo preprečiti, upočasnimo hitrost in povečajmo razdaljo do vozila pred sabo. Med zavijanjem se torej izogibajmo hitremu pospeševanju, zmanjševanju hitrosti in hitrim premikom volana.

Zaviranje 

Izpostavljena območja, ki najhitreje poledenijo, so območja v senci, blizu jezer in rek, mostovi, nadvozi in križišča. Zaviranje na poledenelem vozišču zahteva večjo varnostno razdaljo, zavorna pot pa se podaljša, zato imejmo v mislih, da bomo potrebovali več časa, da se vozilo ustavi.

Ko so razmere na cestah spremenjene, je spremenjena tudi tehnika zaviranja. Nenadno zaviranje in zavijanje povzročita, da lahko pnevmatike izgubijo že tako zelo slab oprijem na cesti, s tem pa lahko vozilo zdrsi, kar je glavni vzrok za večino prometnih nesreč v zimskih razmerah, so pojasnili na AVP.

Ko obstanemo v snegu 

Če obtičimo v snegu in z različnimi predmeti, kot so lopata, pesek, podloga za boljši oprijem pri speljevanju, ne uspemo speljati, je treba obleči odsevni jopič in kraj zavarovati z varnostnim trikotnikom ter poklicati vlečno službo.

Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da če je vozilo v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti. Voznika v nasprotnem primeru lahko doleti kazen 500 evrov in pet kazenskih točk, so spomnili pri AVP.

Dobro je vedeti: uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m

Megla je pozimi zelo pogosta in izredno poslabša vidljivost. Ko je vidljivost manjša od 50 metrov, je najvišja dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro. Ob zmanjšani vidljivosti se praviloma uporabljajo zasenčeni žarometi ali meglenke (ali kombinacija teh žarometov). Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo, npr. v koloni vozil.