DZ po vetu ponovno potrdil vse tri zakone

Državni svet je na torkovi seji izglasoval veto na štiri zakone. Veto na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so svetniki izglasovali, ker menijo, da bi se morali kot družba in posamezniki vprašati, ali je prav, da se postavimo na stran spodbujanja smrti namesto življenja. DZ je na izredni seji zakon vnovič potrdil s 50 glasovi za in desetimi proti.

DS je odložilni veto na zakon na torkovi izredni seji izglasoval z 20 glasovi za in devetimi proti. Predlog za odložilni veto je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Danijelom Kastelicem, ki je predsednik komisije DS za socialno varstvo. Kastelic je danes v predstavitvi veta izrazil prepričanje, da je treba najprej nadgraditi paliativno oskrbo in mrežo hospic, hkrati pa bi moral zakon o dolgotrajni oskrbi zaživeti v polnosti.

Tereza Novak iz Svobode pa je kot prvopodpisana pod zakon poudarila, da zakon nič več ne govori o evtanaziji, ki jo je predvidel prvi zakon, pripravljen v civilni družbi. Smrtonosno tekočino si bo človek, ki neznosno trpi in je v zadnji fazi življenja, po obravnavanem zakonu dal sam, je opozorila. V vsakem trenutku pa lahko ta oseba odstopi od svoje namere. Zakon samo dodaja pravico za umirajoče, ki neznosno trpijo, da je njihov konec življenja dostojanstven, je dejala.

Državni svetniki so tudi izglasovali tudi veto na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene. Večina jih meni, da zakon ne bo zagotovil večje dostopnosti medicinske konoplje za bolnike in ne bo pozitivno vplival na samooskrbo z medicinsko konopljo. Tudi za zakon so poslanci na izredni seji ponovno potrdili. 

DZ je po vetu DS z 49 glasovi za in 11 proti zakon ponovno potrdil. 

Za zakon so glasovali poslanci Svobode, SD, Levice in samostojni poslanec Miha Kordiš, proti pa so bili poslanci NSi in SDS. Številni poslanci so bili sicer odsotni.

Predstavnik DS Marko Staroveški je na današnji seji DZ dejal, da je zakon nujno potreben za urejanje sistema gojenja in predelave konoplje za medicinske in znanstvene namene. A gre za zamujeno priložnost, da bi Slovenija postala samooskrbna z učinkovinami konoplje in vodilna na področju rabe konoplje v medicinske namene.

Zakon po mnenju DS ne odraža volje ljudstva, ki so jo izrazili na lanskem referendumu. "Ljudje si namreč želijo večji, urejen dostop do učinkovin konoplje in njenega zdravilnega potenciala, zakon pa prinaša prav nasprotno, omejitve, nejasnosti in zapiranje trga," je povedal Staroveški.

V DS menijo še, da zakonu nasprotujejo stroka, pacienti in kmetje, ki delujejo v tej panogi. "Namesto da bi izboljšal dostop do medicinske konoplje, bo zakon omogočil proizvodnjo in promet zgolj ozkemu krogu izbrancev, kar vodi v monopolizacijo in izključevanje obstoječih slovenskih konopljarjev," je še dejal.

Poslanka Svobode Sara Žibrat je v imenu predlagateljev poudarila, da zakon spoštuje voljo bolnikov, ki potrebujejo dostop do medicinske konoplje. "Zagotovo je korak v pravo smer in prepričana sem, da ga lahko tudi v nadaljevanju, že v naslednjem mandatu, izboljšamo, ko bodo tudi naše institucije ugotovile, da konoplja ni bavbav, ampak je pravica bolnikov," je prepričana.

Zavrnila je očitke DS in dejala, da zakon res ne govori o industrijski konoplji, a da to ne pomeni, da kakorkoli omejuje kmete, ki že sedaj lahko prodajajo konopljin čaj. "Zakon, ki je danes pred vami, ne govori o konopljinem čaju, ki ga lahko kupite v lekarni, ampak govori o zdravilu, ki ga lahko predpiše zdravnik," je dejala.

Kmetom pa so po njenih besedah vseeno želeli omogočiti priložnost in jih vključiti kot podizvajalce. "Ne drži, da ne omogoča dostopa bolnikom do konoplje, ampak ravno nasprotno. Sprostil bo predpisovanje konoplje na recept," je še zavrnila nekatere očitke DS.

Poslanci NSi menijo, da bodo kljub zakonu bolniki ostali prepuščeni črnemu trgu in ne bodo imeli ustrezne strokovne podpore, nadzora in cenovno dostopnih pripravkov, ker je "zdravniška stroka do predpisovanja zdravil iz konoplje še vedno zelo zadržana". Poslanka Iva Dimic je opozorila še, da zakon odpira vrata za postopno normalizacijo rabe konoplje v družbi, kar bi lahko vplivalo na odnos do psihoaktivnih snovi med mladimi in ranljivimi skupinami, zato bodo glasovali proti.

Zakon pa podpirajo poslanci Levice. Vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec je dejal, da THC dokazano lajša bolečine, sploh pri resnih kroničnih in terminalnih boleznih. Dodal je, da nobena trditev državnega sveta ne drži in da gre bodisi za nerazumevanje bodisi namerno manipulacijo. "Ta trenutek imamo v državi zelo resen problem s tem, kakšna je funkcija odložilnega veta, saj deluje izključno kot sredstvo političnega pritiska," je dodal.

Poslanka Svobode Janja Sluga je ponovila, da zakon sledi volji ljudstva. Njegov cilj je zagotoviti dostop prebivalcev Slovenije do varno pridelane konoplje za medicinske namene ter olajšati in spodbuditi raziskave na področju uporabe kanabinoidov. Prepričani so, da zakon v ospredje postavlja potrebe bolnikov, izboljšuje dostopnost do konoplje, pospešuje raziskovanje tveganj in učinkov, zdravstveni stroki pa lajša predpisovanje.

Poslanski skupini SD in SDS danes nista predstavili svojega stališča.

Zakon so v sicer DZ po lanskem posvetovalnem referendumu v DZ vložili poslanci Svobode in Levice. Konopljo za medicinske in znanstvene namene bo možno predpisati največ za enomesečno zdravljenje na neobnovljivi recept, pred prvim receptom pa bo treba opraviti zdravniški pregled v ambulanti in potem tega ponoviti čez leto dni.

Za proizvodnjo konoplje in za promet s konopljo bosta potrebni ločeni dovoljenji. Dovoljenja za proizvodnjo in dovoljenja za promet s konopljo za medicinske namene bo izdajala in odvzemala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, izdajala bo tudi dovoljenja za izvoz in uvoz konoplje za medicinske in znanstvene namene. Ministrstvo za zdravje pa bo izdajalo dovoljenje za proizvodnjo in promet s konopljo za znanstvene namene.

DZ je na današnji izredni seji z 49 glasovi za in 10 proti vnovič potrdil tudi novelo zakona o zaščiti živali, potem ko je državni svet nanjo v torek izglasoval odložilni veto. Medtem ko so koalicijski poslanci v razpravi pred končnim glasovanjem znova izpostavljali ključne izboljšave novele, pa so ji v opozicijski NSi odrekli podporo.

Kot je na izredni seji vnovič izpostavila državna svetnica Jasmina Opec Vöröš, novela zakona po mnenju državnega sveta ne rešuje dobrobiti živali, prinaša enostranske in parcialne rešitve ter se nanaša samo na rejne živali. Poleg tega po njenih besedah ne rešuje dobrobiti hišnih živali. Noveli zakona državni svetniki očitajo tudi slabo pripravljenost in v posameznih določbah spornost z vidika ustave. "Predlog zakona se je pripravljal mimo strokovne javnosti, na kar je opozorila tudi veterinarska stroka, ki je na seji pristojne komisije državnega sveta podala več vsebinskih pripomb," je dodala.

Opozorila je še na prezrte predloge pristojne komisije državnega sveta in nevladnih kmetijskih organizacij glede podaljšanja prehodnega obdobja za prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah in prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar pa je na drugi strani zagotovila, da predlagana novela temelji na strokovnih podlagah, evropskih smernicah in izkušnjah iz prakse. "Zavrnitev zakona bi pomenila neupravičene zaostanke Slovenije pri nujnih izboljšavah, ki jih živali, rejci in širša družba pričakujejo," je podčrtala.

Koalicijski poslanci so v predstavitvi stališč znova poudarili ključne izboljšave na področju ravnanja z živalmi, ki jih naslavlja novela. Med njimi so prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029, prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev, obvezno označevanje lastniških mačk ter dodatno financiranje zavetišč in možnost gradnje novih občinskih zavetišč.

"Zakon se zavzema tudi za ustanovitev varnih namestitev za rejne živali, predvsem za kopitarje, ter jasno opredelitev postopkov in odgovornosti pri nujnih primerih, da se prepreči njihovo nadaljnje trpljenje," je izpostavila Meira Hot (SD).

Da zakon prinaša pomembne izboljšave za dobrobit živali, zvišuje standarde in odpravlja mučenje živali zaradi nehumanih rejnih praks, pa je poudarila Tatjana Greif (Levica).

Do navedb glede mučenja živali je bila medtem znova kritična Vida Čadonič Špelič (NSi), ki ni podprla novele. "Žal mi je, da so posamezniki med nami kmete označili kot mučitelje živali, rekli so jim, da se borijo za svoje interese in za svoj zaslužek. Menda kmetom smemo dovoliti, da povedo svoje mnenje, da se za svoje interese zavzemajo ter da s svojim delom zaslužijo in preživijo," je poudarila.

Tomaž Lah (Svoboda) je ocenil, da so veti državnega sveta na vsakršen predlog sprememb zakona o zaščiti živali del politikantske folklore državnega sveta. Med medijsko manj odmevnimi spremembami novele je izpostavil novi model financiranja zavetišč, ki jih razbremenjuje pokrivanja stroškov. Pozitivno spodbudo vidi tudi v tem, da bodo bodo imela zavetišča možnost oddaje živali v začasno rejništvo, zaradi česar se bodo lahko sprostila dodatna mesta v zavetiščih. Pomembna ukrepa za več prostih mest v zavetiščih sta tudi ukinitev obvezne karantene psov neznanega porekla in možnost karantene na domu pri posvojitelju.

Novela zakona predvideva tudi finančna sredstva za prenovo zavetišč ali gradnjo novih v višini 15 milijonov evrov v treh letih. "Gre torej za prve sistemske korake za financiranje gradnje in obnove občinskih oziroma regionalnih zavetišč v sklopu odgovornega lastništva, ki bodo vplivali na zmanjšanje pritiska na zavetišča," je izpostavil.

Vnovično odločanje o zakonu je sledilo vetu, ki ga je državni svet sprejel v torek. Predlagala ga je komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Da se Slovenija z današnjo potrditvijo novele zakona o zaščiti živali uvršča ob bok razvitim državam, ki tudi rejne živali tretirajo kot čuteča bitja, pa je v izjavi za medije v DZ po koncu seje ponovila državna sekretarka Žagar.

Ob tem je opozorila, da je bilo v zadnjih dneh mogoče slišati veliko dezinformacij in zavajanja. "Žal sem nekoliko negativno presenečena tudi nad predstavniki kmetijskih organizacij, ki pravzaprav s tem mečejo slabo luč na slovenske rejce. In to ni prav," je dejala in spomnila, da so v primeru baterijske reje kokoši rejci v 90 odstotkih že sami prilagodili na alternativne sisteme reje. Preostalim 35 rejcem pa bo to sofinancirala država.

Žagar je ob tem napovedala tudi začetek priprav podzakonskih aktov, ki bodo jeseni podlaga za izvedbo razpisov tako za finančno podporo rejcem v primeru prehoda na alternativne načine reje kokoši kot tudi kritja stroškov za izvajanje kastracije pujskov z uporabo anestezije in protibolečinskih sredstev v prvih dveh letih.

DS je sicer izglasoval tudi veto na zakon o gostinstvu, ki ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin. Večina svetnikov se je strinjala, da stanovanjske politike ni možno reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva. A bo o tem zakonu DZ ponovno odločal šele septembra, saj se, kot pravijo v Svobodi in SD, s tem zakonom ne mudi.

Trije zakoni, o katerih bodo poslanci danes znova odločali, pa blokirajo druge predpise, ki jih ne morejo obravnavati, dokler ni odločeno o teh, so še pojasnili.