Tako je ostalo podpisanih le 16 poslancev, kar pa je premalo, saj postopek zahteva najmanj 20 podpisov. Po poldrugem letu, odkar je bila ustanovljena, se je ustavna komisija končno prebila skozi kopico vloženih predlogov za začetek postopka za spremembo ustave, vendar danes potrebne dvotretjinske podpore ni bil deležen prav nobeden od obravnavanih predlogov.
Na prihodnji seji bo komisija svoje delo nadaljevala z razpravo o osnutkih ustavnih zakonov. Slednje bo pripravila le za tiste predloge ustavnih sprememb, ki so bili deležni ustrezne podpore. Trenutno so to trije, in sicer: predlog za spremembo 90. člena ustave, ki ureja vprašanje zakonodajnega referenduma, predlog za spremembo 44. člena, s katerim naj bi izenačili možnosti žensk in moških pri kandidiranju za volitve, ter predlog za črtanje 143. člena, ki govori o možnosti povezovanja občin v širše samoupravne lokalne skupnosti.
Četudi zaenkrat ostajajo "v igri" le omenjeni trije predlogi ustavnih sprememb, pa bo končna odločitev seveda v rokah državnega zbora. Slednji lahko namreč odločitve ustavne komisije tudi spremeni, vendar pa v tem primeru nadaljnji postopek ni povsem jasen in dorečen. Državni zbor o vseh predlogih za začetek postopka za spremembo ustave - torej tudi o tistih, ki jih je ustavna komisija zavrnila - odloča z dvotretjinsko večino.
Odločanje o predlogu skupine poslancev s prvopodpisano Sonjo Areh Lavrič (SNS) za širitev poslanske imunitete ne le na varstvo pred civilno odgovornostjo, pač pa tudi na imuniteto za opravljanje poslanske funkcije izven državnega zbora, sploh ni bilo potrebno, saj so vsi štirje poslanci nacionalne stranke tik pred današnjo sejo ustavne komisije umaknili svoje podpise k temu predlogu. V 83. členu ustave bo tako obveljala sedanja določba, po kateri poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga izreče na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.
O predlogu skupine poslancev s prvopodpisanim Valentinom Pohorcem (DeSUS), da bi z dopolnitvijo 50. člena - ta se sicer nanaša na pravico do socialne varnosti - državljanom tudi v ustavi zagotovili pravico do pokojnine, bo ustavna komisija odločala takoj, ko bo strokovna skupina razrešila postopkovni zaplet. Težava je namreč v tem, da je eden od podpisnikov pokojni (nekdanji podpredsednik državnega zbora in poslanec DeSUS Anton Delak), ena od podpisnic pa je zapustila poslanske klopi (nekdanja poslanka ZLSD in sedanja ljubljanska županja Danica Simšič).
