V Gazi se izvaja genocid, doslej je bilo ubitih več kot 30.000 otrok, je v poslanskem vprašanju navedel nekdanji premier Robert Golob, ki je med drugim želel odgovore na vprašanja, kako Janez Janša označuje ravnanje izraelske vojske v Gazi, ravnanje nezakonitih izraelskih naseljencev in krajo palestinskih ozemelj na Zahodnem bregu.
Noben pristojen organ v skladu z resolucijo ZN o genocidu, sprejeto po drugi svetovni vojni, ni odločil, da se v Gazi dogaja genocid, je odvrnil Janša, ki je navedbe o genocidu označil za politični jezik. Po njegovem mnenju lahko govorimo o civilnih žrtvah, o kršenju Ženevske konvencije, o marsičem, "o genocidu pač ne moremo v skladu z mednarodnim pravom".
Za govornico je Janša pokazal fotografije žrtev v Sudanu, "množico trupel, bistveno večjo, kot ste kadarkoli videli iz Gaze, pobitih kristjanov", opozoril je tudi na pobite kristjane v Nigeriji. Po svetu je žrtev tisočkrat več, je opozoril. "Zakaj se govori le o Gazi in Palestini? Ker je to neka politična govorica, ki skuša deliti svet na tiste, ki so za ubogo Palestino, in na tiste, ki so proti, ki so za genocidni Izrael. V resnici pa slika ni črno-bela," je opozoril Janša.
Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija ZN za človekove pravice je sicer pred letom dni na podlagi povsem prepričljivih dokazov Komisija ugotavlja, da izjave izraelskih oblasti predstavljajo neposreden dokaz o namenu storitve genocida.
"Poleg tega Komisija na podlagi posrednih dokazov ugotavlja, da je bil namen storitve genocida edini razumni sklep, ki ga je bilo mogoče izpeljati iz vzorca ravnanja izraelskih oblasti. Komisija tako sklepa, da imajo izraelske oblasti in izraelske varnostne sile namen storiti genocid z uničenjem Palestincev na območju Gaze, v celoti ali delno," še ugotavljajo v poročilu.
Ugotavljajo tudi, da je Izrael namerno ciljal palestinske otroke, kar predstavlja genocid in zločine proti človečnosti v Gazi ter vojne zločine na Zahodnem bregu. Izrael sicer poročila komisije zavrača kot izkrivljena in lažna.
Mednarodno kazensko sodišče ICC je že novembra 2024 izdalo nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med izraelsko ofenzivo v Gazi, vendar pa zadeve glede uradnega obstoja genocida v Gazi presoja drugo osrednje mednarodno sodišče ICJ.
ICJ je januarja Izraelu sicer naložil sprejetje ukrepov za preprečitev genocida in zagotovitev nujno potrebne humanitarne pomoči v Gazi, ni pa mu odredilo tudi končanja vojaškega posredovanja na okupiranem območju. Mednarodno sodišče (ICJ) je v primeru Južna Afrika proti Izraelu določilo rok za pisne vloge, in sicer je odgovor Južne Afrike predviden do 22. novembra 2027.
'Zaradi neumnih in nesmiselnih vojn prijateljev te vlade plačujemo dražjo nafto in težje živimo'
V dopolnitvi vprašanja je Golob opozoril, da je Slovenija kot edina članica EU glasovala proti izjavi, s katero bi EU obsodila širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem Bregu, in želel odgovor, kdo in zakaj je tako odločil, pa tudi, zakaj se odločitve o spremembi zunanje politike sprejemajo mimo parlamenta.
Janši je ob tem očital, da "zaradi neumnih in nesmiselnih vojn prijateljev sedanje vlade vsi plačujemo dražjo nafto in težje živimo", pa tudi, da je Slovenijo osramotil ne le pred celo Evropo, temveč prejšnji teden v Združenih narodih.
Glede odnosa med Slovenijo in Izraelom je Janša ponovil, da jih njegova vlada zgolj normalizira. Ti odnosi so bili od leta 1991 do prihoda prejšnje vlade leta 2022 normalni, je zatrdil premier.
Na Bližnjem vzhodu, tudi v Izraelu, se je v teh desetletjih dogajalo marsikaj, "pa nismo ukazovali univerzam, da ne smejo sodelovati z raziskovalnimi institucijami v Izraelu, nismo dajali izraelskih politikov na črne liste, nismo omejevali gospodarskega sodelovanja z Izraelom", je navedel Janša.
"Na slovenski zemlji je več kot 700 prikritih morišč, še vedno nismo lastnih mrtvih pokopali, pa se ukvarjamo z Izraelom," je med drugim opozoril.
Golob je ocenil, da Janša ni odgovoril na vprašanja, med drugim o tem, kdo mu daje pravico odločitev o spremembah zunanje politike mimo parlamenta. Predlagal je, da DZ na naslednji seji opravi razpravo o zunanji politiki. O predlogu bo DZ odločal v okviru današnjih glasovanj.
Pirc Musarjeva: Mednarodno pravo je jasno
Na besede Janše se je odzvala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. "Mednarodno pravo je jasno, konvencija o genocidu oziroma konvencija o preprečevanju genocida je tako imenovani ius cogens, preprečevanje genocida," je v izjavi novinarjem dejala predsednica.
Dogajanje v Gazi je predsednica že maja lani v Evropskem parlamentu v Bruslju označila za genocid. "V Gazi gledamo genocid. Gledamo ga in smo tiho," je dejala v nagovoru evropskim poslancem.
"Zelo težko poslušam izjave, ko nekdo reče, saj ni še nobeno sodišče ugotovilo, da gre za genocid. Pri genocidu ne gre tako. Treba ga je prepoznati takoj in preprečiti. In večkrat sem že povedala ta stavek: če nekaj zgleda kot raca, hodi kot raca in se oglaša kot raca, potem je pač raca. Definicija genocida je po mednarodnem pravu kristalno jasna," je poudarila Pirc Musarjeva.
Izraz 'ius cogens' (latinsko 'prisilno pravo') označuje temeljne norme mednarodnega prava, ki so tako pomembne in splošno sprejete, da od njih ni dovoljeno odstopati. Te norme so hierarhično nadrejene vsem drugim pravilom mednarodnega prava. Prepoved genocida velja za eno najpomembnejših norm ius cogens, kar pomeni, da nobena država ne more s svojimi zakoni ali pogodbami opravičiti ali legalizirati genocidnega ravnanja.
Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki so jo Združeni narodi sprejeli leta 1948, je bila prvi mednarodni sporazum, ki je genocid opredelil kot kaznivo dejanje v mednarodnem pravu. Konvencija države pogodbenice zavezuje, da genocid preprečujejo in zanj kaznujejo storilce. Genocid je definiran kot dejanje, storjeno z namenom, da se v celoti ali delno uniči narodna, etnična, rasna ali verska skupina, kar vključuje ubijanje članov skupine, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb ter namerno ustvarjanje življenjskih pogojev, ki vodijo do fizičnega uničenja skupine.
Ženevske konvencije so niz štirih mednarodnih pogodb, ki določajo standarde mednarodnega prava za humanitarno obravnavo žrtev vojne. Prve tri konvencije se osredotočajo na zaščito ranjenih in bolnih vojakov na kopnem in morju ter vojnih ujetnikov, četrta konvencija pa je bila leta 1949 sprejeta posebej za zaščito civilnega prebivalstva v času oboroženih spopadov, vključno z ljudmi na zasedenih ozemljih. Te konvencije predstavljajo temelj mednarodnega humanitarnega prava in so ključne za omejevanje grozot vojne.
