Državni zbor se je med 1. januarjem in 15. julijem sestal na sedmih rednih in šestih izrednih sejah, ki so skupaj trajale 48 dni, poslanci pa so v poslanskih klopeh presedeli več kot 378 ur. V enakem obdobju lani so denimo poslanci zasedali na sedmih rednih in desetih izrednih sejah oziroma skupaj 49 dni. Letos so na vseh sejah obravnavali 218 točk dnevnega reda, lani v enakem obdobju pa 221.
Poslanci so sprejeli 22 zakonov, 59 zakonskih novel in 21 ratifikacij mednarodnih sporazumov. Skupaj so torej potrdili 102 zakonska akta, kar je eden več kot v enakem obdobju lani. Največ zakonskih besedil, 34, so sprejeli po skrajšanem postopku, 32 po rednem in 15 po nujnem. Poleg zakonskih besedil so potrdili še 107 drugih aktov, od tega največ sklepov.
Državni svet je v letošnjem letu vložil odložilni veto na dve zakonski besedili, in sicer novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ter novelo zakona o prevozih v cestnem prometu. DZ je ob ponovnem glasovanju obe potrdil. V prvi polovici lanskega leta pa je državni svet sprejel veto na štiri zakonska besedila, od tega so poslanci dva ponovno potrdili, dveh pa ne.
Letos pet zahtev za razpis referenduma
Letos je bilo v DZ vloženih pet zahtev oziroma pobud za razpis referenduma. Dva so zahtevali poslanci SDS in SNS, in sicer o zakonu o preprečevanju dela na črno ter noveli zakona o arhivih. O obeh zakonih so na junijskem referendumu odločali volivci in ju zavrnili. Poleg tega je v DZ vložena pobuda za razpis referenduma o družinskem zakoniku, podpisi za referendum pa se bodo začeli zbirati 1. septembra.
Dve pobudi za referendum pa sta bili neuspešni. Skupina poslancev iz vrst Zares in SNS je tako predlagala posvetovalni referendum o izgradnji Teš 6, a državni zbor predloga ni sprejel. Januarja pa je Dejan Kovačević iz Velenja vložil pobudo za razpis referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračunov, a je bilo predloženih premalo podpisov.
Delovna telesa DZ pa so se sestala na 294 sejah, ki so skupaj trajale 583 ur. Lani so delovna telesa zasedala nekoliko manj, 547 ur, sej pa je bilo 255. Največkrat je v letošnjem letu zasedal odbor za zadeve EU, katerega člani so se sestali na 35 sejah. Največ časa pa so na sejah presedeli člani odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, in sicer skupaj 61 ur. Na najmanj sejah, dveh, se je sestala ustavna komisija, najmanj časa, slabe tri ure, pa je v pol leta zasedala komisija za poslovnik.
V DZ je v tem času delovalo tudi sedem preiskovalnih komisij. Vse skupaj so se sestale na 33 sejah, v enakem obdobju lani pa 33. Največ časa je zasedala preiskovalna komisija, ki se ukvarja z gradnjo avtocest, ki je na osmih sejah zasedala dobrih 14 ur in zaslišala 19 prič. Komisija, ki se je ukvarjala z izbrisanimi, pa je v letošnjem letu zaključila z delom.
Spremembe v sestavi DZ
V letošnjem letu je prišlo tudi do nekaterih sprememb v sestavi državnega zbora in poslanskih skupin. Tako je poslancu SNS Srečku Prijatelju marca prenehal mandat, ker je zaradi izsiljevanja pravnomočno obsojen na štiri leta zaporne kazni, v poslanskih klopeh pa ga je nadomestila Sara Viler.
V DZ se je vrnil Gregor Golobič, ki je odstopil z mesta ministra za visoko šolstvo, kot poslanka Zares se je zato morala iz poslanske klopi posloviti Cveta Zalokar Oražem. Poslansko skupino Zares je zapustil tudi Vito Rožej, potem ko se je Majda Širca po odstopu s funkcije ministrice za kulturo vrnila v parlament. Julija sta poslansko skupino Zares zapustila tudi Alojz Posedel in Vili Trofenik, ki sta odšla med nepovezane poslance.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.