Poslanci o domnevnih zlorabah in pritiskih v pravosodju

Predsednik DZ Dejan Židan je že uvodoma opozoril poslanke in poslance, naj upoštevajo ločenost posameznih vej oblasti in se ne spuščajo v obravnavo konkretnih sodnih postopkov. To bi po njegovem mnenju namreč pomenilo nedopusten poseg v neodvisnost sodstva.

V SDS so namreč med primeri, v katerih naj bi prišlo do zlorab, izpostavljali tudi primer sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je ob izreku še nepravnomočne oprostilne sodbe Milku Noviču opozoril na domnevne pritiske med sojenjem.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je v imenu predlagateljev ocenila, da je sodstvo v globoki krizi, ker mu je dovoljeno, da ostaja hibrid starih struktur. V njem prevladuje totalitarna pravna kultura in načelo poslušnosti, ki se odraža v samocenzuri, je dejala poslanka.

Poleg primera Novič so poslanke in poslanci, ki so sooblikovali večino razprave na današnji seji, kot primere navedenega poudarjali še sodne procese proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in nekdanjemu poslancu Andreju Magajni, pa tudi zadevo Patria. Izpostavili so tudi udeležbo dveh mariborskih sodnikov na tradicionalnem srečanju SD v začetku maja.

Pravosodna ministrica Andreja Katič je v odgovoru ocenila, da razpravljanje o sodnih odločitvah, zlasti o odprtih zadevah, ni primerno. Poziv k oceni odprtega sodnega postopka lahko razume kot poskus političnega vpliva zakonodajne veje oblasti na postopanje sodišča v konkretnem sodnem postopku, je opozorila. Priznala je, da stanje v pravosodju ni brezhibno. Je pa zatrdila, da se stanje izboljšuje, in med drugim izpostavila skrajševanje sodnih zaostankov. Spomnila je tudi, da je v primeru domnevnih pritiskov na Radonjića opozorila na nedopustnost kakršnih koli pritiskov na delo in odločitve sodnikov.

Z ministrico so soglašali tudi predstavniki poslanskih skupin koalicije in v Levici. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je ob tem poudaril, da predlagatelji seje skušajo ustvariti vtis, da se na slovenskih sodiščih množično kršijo človekove pravice. Z današnjo sejo pa se po njegovem prepričanju vrši politični pritisk na sodne odločevalce.

Da je današnja seja farsa, preko katere "SDS prepričuje svoje vernike, da imamo v Sloveniji krivosodje", je dejal poslanec Levice Željko Cigler. Tema, ki naj bi jo obravnavali, so nedopustni pritiski na sodstvo, a na današnji seji se po njegovih besedah dogaja natančno to.

Maša Kociper iz SAB je dodala, da predlagatelj na kar šestih od osmih strani predlaganega priporočila piše o postopku v primeru Novič, kar pomeni poseg v konkretni kazenski postopek in s tem v načelo delitve oblasti.

Stanje v pravosodju ni idealno, ni pa ga mogoče ocenjevati na podlagi nekaj javno izpostavljenih primerov, je dodal poslanec DeSUS Jurij Lep. DZ bi s sprejemom predlaganega priporočila kršil načelo delitve oblasti, se je strinjal.

Poslanka SD Meira Hot pa je med drugim spomnila, da ima sodstvo tudi v primerih morebitnih pritiskov, ki jih v SD prav tako obsojajo, za to pristojne mehanizme, in sicer komisijo za etiko in integriteto pri Sodnem svetu. Njen poslanski kolega Milan Brglez je v nekoliko širši razpravi vendarle izpostavil, da je le Evropsko sodišče za človekove pravice merodajno glede morebitnih kršitev človekovih pravic. Le na podlagi njegovih sodb bi bilo mogoče oblikovati ukrepe, pa še te le skozi široko družbeno razpravo, ki bi zagotovila široko legitimnost, in brez zunanjega poseganja v sodno vejo oblasti.

Poslanka LMŠ Tina Heferle je dodala, da je bila škoda narejena že z javnim izpostavljanjem sklepov, ki so vsebovali omembe konkretnega nepravnomočno zaključenega primera, na pristojnem odboru za pravosodje. Njen poslanski kolega Robert Pavšič pa je med drugim izpostavil, da po raziskavah javnost bolj zaupa sodstvu kot vladi in DZ, takšna razprava pa po njegovi oceni še dodatno ruši ugled poslank in poslancev.

Bolj prizanesljivi do predlagateljev so bili v preostalem delu opozicije. Matej Tonin iz NSi je poudaril, da sodni sistem ni paradržava, ki ji nihče ne bi smel nič reči. Po njegovih besedah se v Sloveniji soočamo z neenotno sodno in tožilsko prakso, državljani pa imajo vtis, da enaka previla igre ne veljajo za vse.

Da v Sloveniji večkrat prihaja do "sojenja po priimkih", pa je dejal poslanec SNS Dušan Šiško. Med drugim se je obregnil na neizkušenost sodnic in sodnikov ter na njihovo pomanjkanje splošne izobrazbe. Zavzel se je za ukinitev trajnega mandata in uvedbo kazenske odgovornosti sodnikov in tožilcev.

Predlog priporočila SDS, s katerim bi DZ pristojnim organom priporočil analizo pritiskov v pravosodju ter pripravo zakonskih sprememb, je sicer zavrnil že matični odbor za pravosodje, zato DZ o tem danes ni glasoval.