Delegacija pod vodstvom predsednika komisije Franca Pukšiča se je sešla s člani odbora sabora za človekove pravice in pravice manjšin, ki mu predseduje poslanec italijanske manjšine v saboru Furio Radin, nato pa jih je sprejela še podpredsednica sabora Vesna Pusić.
Govorili so predvsem o pravicah narodnih manjšin - pravicah Slovencev na Hrvaškem in Hrvatov v Sloveniji, Pukšič pa je izrazil upanje, da bo slovenska manjšina na Hrvaškem v prvi fazi dobila nazaj vse, kar je že imela do leta 1997.
Slovenci imajo predstavnika v Saboru
To je bilo prvo srečanje teh dveh odborov hrvaškega in slovenskega parlamenta. Hrvaški poslanci so poudarili, da imajo Slovenci na Hrvaškem prvič po osamosvojitvi skupaj z drugimi narodnimi manjšinami svojega poslanca v saboru. Slovenska manjšina ima svojega predstavnika tudi v pododboru za pravice manjšin znotraj odbora za človekove pravice in pravice manjšin. Vprašanje izbrisa Slovencev iz preambule hrvaške ustave s tem sicer ni rešeno, vendar je vsaj nekoliko ublaženo, je poudaril Radin.
Slovenske oddaje v hrvaških medijih
Delegaciji sta govorili tudi o sprejemu signala slovenske televizije na Hrvaškem, ki ni tako močan, kot je signal hrvaške televizije v Sloveniji. Na srečanju so še poudarili, da v času turistične sezone na Hrvaškem ni oddaj v slovenščini. Kot je poudaril Radin, so se strinjali, da bi bilo koristno za turizem, da bi v prihodnje pripravljali in predvajali oddaje v slovenskem jeziku na hrvaških televizijskih in radijskih postajah.
Bodo tudi Hrvati v Sloveniji manjšina?
Glede Hrvatov v Sloveniji je delegacija hrvaškega sabora izpostavila vprašanje priznanja Hrvatov v Sloveniji kot narodne manjšine in to tako, da bodo bolj priznani, kot so danes; kot je poudaril Radin, vsaj do ravni okvirne konvencije v evropskih dokumentih, ki določajo položaj manjšin v drugih evropskih državah.
Slovenska manjšina kot integrativni most
Dogovorili so se tudi, da bo kmalu sledilo podobno srečanje v Sloveniji. Vodja slovenske delegacije Pukšič je prav tako poudaril, da je lahko slovenska manjšina "integrativni most" pri vključevanju Hrvaške v evropske povezave. Dodal je, da je Slovenija izkoristila svojo diasporo v evropskih in drugih državah, ko je pristopala v EU in NATO. To je ena od zelo pomembnih možnosti, ki nam jih je nudila in nam jih še nudi slovenska skupnost zunaj Slovenije, je poudaril. Dodal je, da se demokratičnost države meri s tem, kako večinski narod skrbi za svoje manjšine.
Upadanje števila Slovencev na Hrvaškem
Franc Pukšič je izrazil tudi upanje, da bo slovenska manjšina na Hrvaškem v prvi fazi dobila nazaj vse, kar je že imela do leta 1997. Po njegovih besedah so danes govorili o tem, da bodo predstavniki slovenske manjšine predlagali spremembe hrvaškega volilnega zakona, saj s takšnim zastopstvom v hrvaškem saboru, kakršnega imajo zdaj, niso povsem zadovoljni. Padec števila pripadnikov slovenske manjšine na Hrvaškem - na predzadnjem popisu leta 1991 se je za Slovence izreklo 20.000 ljudi, na popisu leta 2001 pa 13.000 - je posledica tega, ker izražanje pripadnosti slovenski manjšini danes še ni primerjalna prednost, je poudaril Pukšič.
Pukšič: Vsa vprašanja bomo reševali po volitvah
Vsa ta vprašanja bomo reševali skupaj s hrvaškimi poslanci po volitvah v Sloveniji, je dodal. "Slovenska manjšina na Hrvaškem je edina avtohtona manjšina zunaj enotnega evropskega prostora, zato želimo, da Hrvaška čim prej doseže raven evropskega dialoga, kar pomeni, da se tisto, o čemer se dogovori, tudi uresniči v praksi," je poudaril Pukšič. Delegacijo komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je sprejela še podpredsednica hrvaškega sabora Vesna Pusić. Po srečanju je poudarila, da so bili pogovori koristni in prijateljski. Dogovorili so se, da si bodo po volitvah v Sloveniji prizadevali za okrepitev sodelovanja med slovenskim in hrvaškim parlamentom. Napovedala je še, da bodo po oktobrskih volitvah na obisk v Zagreb uradno povabili predsednika DZ.
Pusićeva je še dejala, da so na srečanju govorili o položaju slovenske manjšine na Hrvaškem in dejstvu, da se je na zadnjem popisu dramatično zmanjšalo število hrvaških državljanov, ki so se izrekli za Slovence. Kot je dodala, sama podpira vrnitev slovenske manjšine v preambulo hrvaške ustave, iz katere je bila izbrisana leta 1997. Strinjali so se, da so manjšine dobra podlaga za sodelovanje in povezovanje sosednjih držav, ena od možnosti pa je npr. skupno izobraževanje in urjenje hrvaških in slovenskih mejnih policistov, s čimer bi olajšali prehajanje meje in komunikacijo med državama, je dejala.
