Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo 23. novembra

Poslanci so o odloku za razpis referenduma odločali po tistem, ko so zahtevo v DZ minuli petek vložili pobudniki zakonodajnega referenduma pod vodstvom Aleša Primca, ki so zbrali nekaj več kot 46.000 podpisov volivcev. Pobudniki referenduma zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja očitajo kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.

Zakon bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?" Zakon do takrat tudi ne more stopiti v veljavo.

Poslanka Svobode in predsednica odbora DZ za zdravstvo Tamara Kozlovič je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja odloka povedala, da zakon sledi načelom, kot so spoštovanje osebnosti, dostojanstva in pravičnosti. Večino pomislekov stroke so upoštevali, med drugim so iz zakona izvzeli evtanazijo, je poudarila Kozlovičeva.

Poslanka NSi Iva Dimic je v predstavitvi poslanskih stališč razpravljala predvsem o evtanaziji, ki torej ni več del zakona. Povedala je, da zdravniški poklic temelji na zaščiti življenja in lajšanju trpljenja, ne pa z njegovim aktivnim končanjem. Država bi po besedah Dimičeve morala namesto legalizacije dejanja, ki konča življenje, vlagati v razvoj paliativne oskrbe in izobraževanje zdravstvenega osebja.

V SD so poudarili, da spoštujejo voljo podpisnikov zahteve za referendum. Hkrati pa menijo, da ima posameznik pravico do odločitve o svojem telesu in o tem, kako želi preživeti najtežje trenutke svojega življenja. "Gre za željo človeka, da konča neznosno trpljenje, ko ni več upanja in ko vsak nov dan pomeni le ponovno prestajanje muk," je povedala poslanka SD Bojana Muršič.

Poslanka Levice Nataša Sukič je opozorila na zavajanje pobudnikov zakonodajnega referenduma pod vodstvom Aleša Primca in drugih nasprotnikov zakona. "Evtanazije v zakonu sploh ni," je poudarila. "Gre za človekovo pravico do dostojanstva in ne za zastrupljanje," meni. "To ni zakon o smrti, ampak je zakon o dostojanstvu. Ni zakon o zastrupljanju, ampak o svobodi odločati o nas samih, o našem življenju, o naših telesih," je poudarila.

Poslanka Svobode Tereza Novak je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejala, da so pobudniki zakonodajnega referenduma zbrali podpise na podlagi laži o vsebini zakona. Kot je dejala, zakon ne ponuja razloga za strah.

Novak je poudarila, da so pri pripravi zakona spoštovali voljo ljudi, ki so jo izrazili na posvetovalnem referendumu. Volivci so se namreč lani izrekali o vprašanju, ali so za to, da se pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uredi v zakonu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti.

Poslanka SDS Alenka Helbl je poudarila, da vse zdravniške organizacije zakonu nasprotujejo, pri čemer se sklicujejo na Hipokratovo prisego. Pozvala je h krepitvi paliativne oskrbe in zagotavljanju negovalnih oddelkov namesto uzakonitve "kulture smrti". Helbl meni, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ne more biti zdravstvena storitev, financirana iz sredstev za zdravljenje bolnikov.

Nepovezana poslanka iz vrst Demokratov Eva Irgl je povedala, da podpirajo referendum, saj menijo, da je razprava o tako pomembnem vprašanju nujna in zato, ker zakona ne podpirajo. Poudarila je, da je življenje sveto, tako pa je treba gledati tudi na vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Poslanci so se v večurni razpravi vrteli okoli argumentov do pravice do dostojne smrti in argumentov, da je življenje sveto. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je poudarjal, da nasprotuje "kulturi smrti". Poslanka Svobode Tamara Kozlovič mu je očitala namerno zavajanje. Poslanka SDS Jelka Godec se je zavzela za to, da dajo med referendumsko kampanjo več prostora stroki.

Volivci so se o vprašanju, ali so za to, da se pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uredi v zakonu, že izrekali junija lani na posvetovalnem referendumu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti.

Referendum je grozil tudi junija sprejeti noveli zakona o urejanju trga dela, a ga je koalicija preprečila s pripravo predloga novih sprememb, ki jih bodo poslanci danes obravnavali na drugi izredni seji DZ. Jedro spora je bilo črtanje višjega nadomestila za čezmejne delavce, ki bo na zahtevo sindikata delavcev migrantov s predlagano novelo zamaknjeno, tako da glede na delavce v Sloveniji ne bodo na slabšem.

Koalicija bo v referendumsko kampanjo o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja stopila v zavezništvu s civilno družbo, med drugim društvom Srebrna nit. Volivce bodo povabili, da zakon podprejo. Pobudnikom referenduma pa očitajo zavajanje in manipuliranje z vsebino zakona ter poudarjajo, da ta ljudem daje možnost odločanja o svojem življenju.

Koalicija bo v kampanjo stopila v širši zasedbi s civilno družbo, pri čemer k sodelovanju vabijo civilnodružbene in druge organizacije, saj so tudi sam zakon prevzeli od civilne družbe, to vprašanje dali na posvetovalni referendum, kjer so se ljudje že večinsko izrekli, je na današnji novinarski konferenci koalicije in društva Srebrna nit pojasnila poslanka Svobode Tereza Novak.

"Politiki smo svoje naredili in zdaj je spet na ljudeh, nas volivcih, da zakon ponovno potrdimo," je ocenila. Meni, gre pri tem za odločitev, v kakšni družbi želimo živeti. "Ali želimo živeti v družbi, ki bo spoštovala človekovo življenje od začetka do smrti in bo spoštovala tudi dostojanstvo vsakega od nas, tudi ob odhajanju," se je vprašala.

Ocenila je še, da gre za zakon, ki se bo neposredno najverjetneje dotikal zelo majhnega števila ljudi, posredno pa je pomemben, celo dragocen za vse.

Tudi predstavnik Srebrne niti Andrej Pleterski meni, da je pred volivci referendum, na katerem bodo ti odločali o svoji možni usodi in ne usodi nekoga drugega. "Glas za bo pomenil, da si s tem lahko zagotovi miren, ljubeč, dostojanstven konec v objemu najdražjih, konec brez trpljenja, ne samo brez trpljenja bolnika, ampak tudi brez trpljenja njegovih svojcev," je dejal.

Poslanki SD in Levice Mojca Šetinc Pašek in Nataša Sukič pa sta poudarili, da ob razpravi o zakonu prihaja do številnih manipulacij in zavajanj, kar pričakujeta tudi v sami kampanji.

Šetinc Paškova je ob tem pobudnikom očitala zastraševanje in gojenje "kulture smrti", medtem ko zakon govori o dostojanstvu življenja ter sočutnosti in empatičnosti. Prepričana je tudi, da ima zakon vse potrebne varovalke, ljudem pa daje možnost, da sami odločijo o spokojnem in dostojanstvenem končanju življenja.

"Priča smo že lažem, zavajanjem, manipulacijam predlagateljev, pa zdaj tudi dela politike, da gre za zastrupljanje, da gre za evtanazijo in celo nacistične metode," pa je izpostavila poslanka Levice Sukičeva. Kot je dejala, obžaluje, da se hudo trpljenje in stiske ljudi zlorabljali v politične namene, namesto da bi v družbi odprli dostojanstveno razpravo o trpljenju, ki ga doživljajo terminalno bolni posamezniki.

"Verjamemo, da ljudje v Sloveniji razumejo, kaj je trpljenje, da razumejo kaj je izguba dostojanstva in da si želijo imeti izbiro," pa je dejala o pričakovanem rezultatu referenduma.

Šetinc Paškova in Sukičeva sta poudarili tudi, da zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nobeni obliki ne izključuje paliativne oskrbe, saj je cilj obojega lajšati trpljenje terminalno bolnih, za katere medicina nima več rešitve.

Vse tri stranke koalicije kot tudi Srebrna nit bodo v referendumsko kampanjo stopili kot organizatorji, zakon pa bodo zagovarjali v skupnih nastopih. Danes so si tako že pripeli broške s sloganom Moje življenje, moja pravica, ki ga že nekaj časa predstavljajo v Srebrni niti. Po besedah Novakove pa se za zdaj še odločajo o tem, ali bodo enakega uporabili tudi v kampanji.

Opozicijska NSi je sporočila, da se bo vključila v referendumsko kampanjo o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, v kateri si želijo dobro strokovno razpravo brez političnih idej. "V Sloveniji praktično uzakonjamo zakon, ki bo slovenski narod močno spremenil, močno posegel v njega in seveda tudi močno ogrozil tudi tiste starejše, ki dejansko ne bodo zmogli bremena ali pa ne bodo deležni paliativne oskrbe," je dejala poslanka NSi Iva Dimic.

V stranki zakonu nasprotujejo ter menijo, da je etično in moralno sporen. Ocenjujejo tudi, da zakon prinaša možnost zlorab, praksa v tujini pa po besedah Dimic kaže, da se število smrti poveča. Prav tako kot neustrezno rešitev v stranki vidijo, da se smrt, ki bo nastopila kot posledica postopka uveljavljanja pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ne bo vodila v statistiki samomorov.

V NSi se sicer zavzemajo za krepitev paliativne oskrbe, po navedbah Dimic bi jih v Sloveniji potrebovali med 20 in 24. "Slovenija dovolj bogata, da zmore poskrbeti za trpeče, za bolne, za starejše na dostojanstven način, ki je človeka seveda vreden, ne da se mu ponuja v drugi obliki tudi pomoč pri samomoru," je dejala.

Ocenila pa je še, da je več kot 46.000 zbranih podpisov za razpis referenduma zadosten pokazatelj, da ta tema ni zanemarljiva. Meni, da je treba tej temi dati javni prostor in s tem možnost, da se ljudje o tem izobrazijo, medtem ko izida referendumskega glasovanja ni želela napovedovati.

V opozicijski SDS medtem danes izjav o prihajajočem referendumu niso dajali, so pa v stranki za STA potrdili, da se bo stranka vključila v kampanjo.

Enako bodo storili tudi Demokrati, člani katere v DZ sestavljajo poslansko skupino nepovezanih poslancev pod vodstvom Anžeta Logarja. Referendum podpirajo, ker gre po njihovi oceni za vprašanje, ki ne zadeva samo posameznika v bolečini, ampak družbo kot celoto. Gre za "skrajno subtilno vprašanje, pri katerem ni nobenega prostora za ideološko obmetavanje", v prvi vrsti pa je treba okrepiti paliativno oskrbo, so navedli.