Odločitev je padla: spet nas čaka referendum, tokrat o denarju za vojsko

Referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala Levica, se bo glasilo: "Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?"

Podporniki referenduma so v današnji razpravi izpostavljali, da mora imeti odločitev za dvig obrambnih izdatkov legitimnost, ki izhaja iz podpore državljanov. S tem argumentom so ga podprli tudi v koalicijskih Levici in SD.

V NSi, kjer sicer podpirajo postopno zviševanje obrambnih izdatkov Slovenije, pa so izpostavili, da mora biti ta skrbno načrtovana. Tako so na koncu tudi oni pritisnili za.

Prav tako so na koncu glasove, ki so omogočili razpis referenduma, prispevali v največji opozicijski stranki SDS, ki sicer v razpravi niso sodelovali.

Na drugi strani so poslanci Svobode, ki so referendumu nasprotovali, poudarili, da si želijo, da bi bila Slovenija tudi v prihodnje varna, zato se jim zdi, da mora politika ravnati odgovorno in za to poskrbeti tudi z dvigom proračunskih sredstev za obrambo.

Referendum so podprli tudi Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek in Tine Novak, proti pa so bili poslanci Eva Irgl, Anže Logar in Miha Kordiš.

Izid posvetovalnega referenduma sicer za poslance ni zavezujoč.

Minister za obrambo Borut Sajovic je razočaran nad, kot je dejal, politizacijo vprašanja naše skupne varnosti. Prepričan je, da bodo državljani na referendumu o obrambnih vprašanjih odločali državotvorno, v prid varnosti. Medtem Slovenija ostaja zavezana dvigu obrambnih izdatkov skladno z obrambno resolucijo, pravi.

Sajovic po glasovanju ni skrival razočaranja, "da se področje naše skupne varnosti politizira, uporablja za doseganje kratkoročnih političnih ciljev v dnevni politiki".

Razpravo prisotnih na današnji seji je sicer ocenil kot konstruktivno, odkrito in iskreno. "Slabo za državo pa je, da tisti, ki se razglašajo za najbolj državotvorne, v razpravah ne sodelujejo," je dejal. SDS namreč na seji ni niti predstavila svojega stališča. Sajovic sicer ne dvomi, da bodo državljani na referendumu odločali državotvorno, v prid varnosti in da "bomo odločali z velikim konsenzom".

Na vprašanje, kaj bi pomenila morebitna referendumska nepodpora obrambnih izdatkov, pa je Sajovic opozoril, da gre za posvetovalni referendum, ki ni zavezujoč, medtem ko je DZ nedavno sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva višje izdatke za obrambno in varnostno politiko. "Temu bomo sledili," je dejal in dodal, da je izziv le v enotnosti.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je izpostavila, da posvetovalni referendumi niso politične igračke, ampak resen institut DZ, ki ga odgovoren politik uporabi, ko ga ima namen izpolniti. Danes pa so posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov podprli tudi poslanci, ki zavzemajo "popolnoma drugačna stališča" od njihovega glasovanja, meni.

V koalicijskih Levici in SD so medtem zadovoljni z danes izraženo podporo večine v DZ posvetovalnemu referendumu o dvigu obrambnih izdatkih. Nekoliko so sicer skeptični glede motivov opozicije, zlasti SDS, z glasovi katerih jim je uspelo to podporo doseči, a ne glede na to menijo, da je odločitev, da se o tem povpraša državljane, prava.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner je po glasovanju ponovno ocenil, da je "koristno, da lahko damo ljudem priložnost, da se izrečejo o tem vprašanju, ki je po naši oceni ključno za srednjeročni razvoj naše države".

Koliko lahko odločitev, sprejeta na referendumu, sploh vpliva, glede na to, da je DZ nedavno že sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva višje izdatke za obrambno in varnostno politiko, pa Vatovec priznava, da gre za "postopkovni problem".

"Na to smo tudi opozarjali, mislim pa, da vseeno ne škodi, da bomo ljudi vprašali. Če se ne bodo strinjali s tem, pa smo slišali že večkrat, da tako resolucija kot tudi drugi akti, tudi zadnja deklaracija zveze Nato, niso pravno zavezujoči," je dodal. Tako računa na to, da bi se volja ljudi lahko upoštevala v naslednjih letih pri pripravi obrambnega proračuna.

Tudi vodja poslancev SD Jani Prednik je menil podobno, da gre za velik denar, tudi do treh milijard in pol evrov, če bi govorili o petih odstotkih BDP, in da je treba o tem vprašati ljudi. "Po naši oceni takšni izdatki za obrambo pomenijo, da se ali na eni strani lahko oziroma morajo dvigniti davki ali režemo v socialo ali pa kakršenkoli drug ukrep, s katerim se Socialni demokrati ne strinjamo in smo zadovoljni, da je bil posvetovalni referendum izglasovan in na tem referendumu bodo ljudje povedali svoje," je dejal v izjavi v DZ.

Koalicijski stranki sta sicer s podporo referendumu, kot kaže, precej razburili največjo partnerico Gibanje Svoboda, ki se je na odločitev DZ odzvala z napovedjo vložitve predloga za posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu. Ne glede na to, v Levici in SD težav pri delovanju koalicije ne pričakujejo.

"To so čisto demokratični procesi, odnosi zaradi tega, vsaj kar se tiče Socialnih demokratov, niso zamajani. Mi smo sicer manjša koalicijska partnerica, vendar imamo pravico do svojega stališča, tu smo ga jasno izražali in izrazili tudi danes na glasovanju, kjer je vseh sedem poslancev socialnih demokratov podprlo posvetovalni referendum," je dejal Prednik.

Vatovec pa pravi, da sicer verjame, da je lahko po glasovanju nekaj nejevolje v koaliciji, da "ta posvetovalni referendum ni referendum, ki bi preizpraševal koalicijo kot tako". "Koalicija še vedno dokazuje z vsakim tednom, mesecem, da delamo stvari, ki so prioriteta ta trenutek v državi," je izpostavil.

Predsednik SDS Janez Janša meni, da je lahko razprava pred posvetovalnim referendumom o obrambnih izdatkih, ki ga je DZ izglasoval danes, "priložnost za popravni izpit, ki mora strezniti vladajoče ter skrajšati njihov škodljiv mandat".

Janša je na omrežju X zapisal, da je referendum posvetovalne narave, zato ne bo imel pravnih posledic, bo pa imel politične posledice. Meni, da je razprava o dvigu obrambnih izdatkov še kako potrebna, referenduma samega pa da "zaradi dvojne igre vladajočih itak ni možno dobiti, na neveljavno glasovnico pa je zato treba preprosto napisati 'dol z nesposobno in razglašeno vlado!'".

Za vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja je izid glasovanja za referendum "zaključek farse Golobove koalicije o obrambnih izdatkih". Kot je zapisal na omrežju X, je NSi odločno za članstvo v Natu. "Če se ne morejo zmeniti znotraj in ljudem lažejo, bodo z referendumom maske padle," je zapisal glede levice.

Slovenska politika je dosegla novo dno, katere prva žrtev je kredibilnost Slovenije na mednarodni sceni, meni Anže Logar iz Demokratov. "Namesto resnega in odgovornega odnosa do varnostnih vprašanj, smo priča razpravam, ki spodkopavajo zaupanje naših zaveznikov in postavljajo pod vprašaj temelje zunanje politike. In so v absolutnem nasprotju s ključnimi dokumenti zunanje politike. S posvetovalnim referendumom se želi izničiti voljo ljudi iz leta 2003. In to tudi s pomočjo strank, ki so tedaj navijale za članstvo v zvezi Nato," je dejal.

Poslanska skupina Levica je 6. junija državnemu zboru predlagala, naj razpiše posvetovalni referendum o povišanju obrambnih izdatkov. Med razlogi za to so izpostavljali predvsem, da o povišanju obrambnih izdatkih ni bila opravljena široka javna razprava. Poleg tega raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, izrazito napeljujejo na to, da državljani Slovenije ne podpirajo dvigovanja obrambnih izdatkov.

Manj kot teden dni kasneje pa je DZ sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Ta med drugim uvaja dva odstotka BDP za obrambno in varnostno politiko do konca leta. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP.

Premier Robert Golob se je po tem udeležil vrha Nata, na katerem so se voditelji zavezali k zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Golob je koalicijskim partnerjem po vrhu pojasnjeval, da je edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija doslej sprejela, zaveza iz resolucije.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v danšanji razpravi v DZ-ju imenu predlagateljev referenduma ocenil, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov "spodbuda za to, da opravimo temeljno razpravo o demokraciji".

Spomnil je, da je zveza Nato predvsem pod novim vodstvom z generalnim sekretarjem Markom Ruttejem začela zelo eksplicitno navijati za poviševanje obrambnih izdatkov. Ob tem v Levici na dogajanje gledajo kot na "militantno histerijo", ki ni utemeljena na resni analizi.

Izpostavil je, da bi dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP pomenil petino celotnega slovenskega proračuna. "Petina vsega denarja, ki ga ta država porabi, bi po željah Nata morala biti namenjena za oboroževanje. V Levici temu seveda temu seveda nasprotujemo," je bil jasen.

Na drugi strani je minister za obrambo Borut Sajovic v razpravi povedal, da so se razmere v svetu okrog nas drastično spremenile in je treba na izzive odgovoriti "z dejanji, z modrostjo, z diplomacijo, zavzemanjem za mir, pa tudi s krepitvijo lastne varnosti, in to delamo".

Spomnil je, da je DZ resolucijo, ki opredeljuje obrambne izdatke, sprejel nedolgo nazaj, ta pa izdatke do leta 2030 zvišuje na tri odstotke. Kot minister je sicer vse bolj razočaran, da odgovornost za varnost "aktivno, z dejanji, s proračunom, z rešitvami, s podporo resoluciji najodločneje, trdno in zelo osamljeno izvajajo samo še v poslanski skupini Gibanja Svoboda". Na vladi referendumu nasprotujejo, je dejal.

Vrh v Haagu pred nekaj dnevi je po njegovih besedah pokazal enotnost zaveznic. Kot je dejal, je Sloveniji uspelo, "da se je čas povečanja obrambnih izdatkov na tri odstotke in pol za neposredno obrambo podaljšal z leta 2032 na 2035". Ob tem je bila po njegovem mnenju jasno opredeljena dvojna raba.

Ponosen pa je tudi na stališče predsednika vlade Roberta Goloba, "ki se je na zasedanju vodij zavzel za to, da se varnostne obrambne kapacitete uporabijo aktivno tudi za to, da se čim prej doseže mir in prepreči prelivanje krvi in izgubo življenj civilistov v Gazi".

Tudi poslanec NSi Janez Žakelj je v predstavitvi poslanskih stališč poudaril pomen članstva Slovenije v Natu. "V NSi podpiramo postopno zviševanje obrambnih izdatkov Slovenije," je povedal, hkrati pa je opozoril, da mora biti ta dvig skrbno načrtovan, premišljen in učinkovit.

Žakelj meni, da se tako premier Golob kot koalicija sprenevedata, saj Levica in SD naj ne bi opazili, da je v izhodiščih vlade pred vrhom Nata zaveza članic o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Dejal je, da NSi pri tem sprenevedanju ne bo sodelovala.

Po mnenju SD je nujno, da o dvigu obrambnih izdatkov odločajo državljani. "Verjamemo, da je posvetovalni referendum pot do širšega soglasja in trdnejše prihodnosti naše države, hkrati pa bi izid referenduma vladi podal legitimno izhodišče za zastopanje interesov Slovenije v mednarodni skupnosti," je dejal poslanec Predrag Baković.

Tudi poslanec Levice Milan Jakopovič je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudaril nujnost referenduma. "Če damo tri odstotke BDP za vojsko ali celo več, bo to nekje drugje zmanjkalo ali pa se bomo dodatno zadolžili na račun prihodnjih generacij," je zatrdil.

Po besedah poslanke Svobode Andreje Rajbenšu pa vprašanje, kako se soočiti z realnostjo vse bolj nestabilnega in nepredvidljivega sveta, ne sme biti vprašanje, ki bi si zaslužilo poenostavljene formule ali všečne politične igre. "To je vprašanje, ki bo odločalo o tem, ali bo Slovenija tudi v prihodnje prostor varnosti, blaginje in svobode ali pa bomo postali država, ki jo bodo dogodki prehitevali in presenečali," je prepričana.

Rajbenšujeva tu meni, da je Svoboda edina stranka, ki je "pred ljudi stopila odkrito in brez olepševanja, ker ne želi podajati iluzij, čeprav je enostavneje dajati všečne obljube".

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je bil kritičen do koalicije. "Dejstvo, da se sploh pogovarjamo o predlogu ene izmed koalicijskih strank za referendum proti politiki lastne vlade, je dokaz popolne disfunkcionalnosti vladajoče koalicije, ki ni več sposobna funkcionirati kot celota," je zatrdil Logar.

Poslanci SDS pri razpravi niso sodelovali, tudi stališča niso predstavili. Je pa predsednik SDS Janez Janša na omrežju X koalicijskim strankam očital, da lažejo. Zapisal je, da SD, Levica in Svoboda ostajajo v isti vladi, predsednik vlade Golob pa ne bo vezal zaupnice na glasovanje o posvetovalnem referendumu, kot so želeli v SDS, kar da vse pove. "Svobodnjaki lovijo volivce, ki jih skrbi varnost, SD in Levica pa tiste, ki nasprotujejo oboroževanju," je zapisal Janša.