Zaradi denarja za vojsko na referendum. Golob ga bo predlagal tudi o članstvu v Natu

Referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala Levica, se bo glasilo: "Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?"

Podporniki referenduma so v današnji razpravi izpostavljali, da mora imeti odločitev za dvig obrambnih izdatkov legitimnost, ki izhaja iz podpore državljanov. S tem argumentom so ga podprli tudi v koalicijskih Levici in SD.

V NSi, kjer sicer podpirajo postopno zviševanje obrambnih izdatkov Slovenije, pa so izpostavili, da mora biti ta skrbno načrtovana. Tako so na koncu tudi oni pritisnili za.

Prav tako so na koncu glasove, ki so omogočili razpis referenduma, prispevali v največji opozicijski stranki SDS, ki sicer v razpravi niso sodelovali.

Na drugi strani so poslanci Svobode, ki so referendumu nasprotovali, poudarili, da si želijo, da bi bila Slovenija tudi v prihodnje varna, zato se jim zdi, da mora politika ravnati odgovorno in za to poskrbeti tudi z dvigom proračunskih sredstev za obrambo.

Referendum so podprli tudi Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek in Tine Novak, proti pa so bili poslanci Eva Irgl, Anže Logar in Miha Kordiš.

Izid posvetovalnega referenduma sicer za poslance ni zavezujoč.

Poslanska skupina Levica je 6. junija državnemu zboru predlagala, naj razpiše posvetovalni referendum o povišanju obrambnih izdatkov. Med razlogi za to so izpostavljali predvsem, da o povišanju obrambnih izdatkih ni bila opravljena široka javna razprava. Poleg tega raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, izrazito napeljujejo na to, da državljani Slovenije ne podpirajo dvigovanja obrambnih izdatkov.

Manj kot teden dni kasneje pa je DZ sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Ta med drugim uvaja dva odstotka BDP za obrambno in varnostno politiko do konca leta. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP.

Premier Robert Golob se je po tem udeležil vrha Nata, na katerem so se voditelji zavezali k zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Golob je koalicijskim partnerjem po vrhu pojasnjeval, da je edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija doslej sprejela, zaveza iz resolucije.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v danšanji razpravi v DZ-ju imenu predlagateljev referenduma ocenil, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov "spodbuda za to, da opravimo temeljno razpravo o demokraciji".

Spomnil je, da je zveza Nato predvsem pod novim vodstvom z generalnim sekretarjem Markom Ruttejem začela zelo eksplicitno navijati za poviševanje obrambnih izdatkov. Ob tem v Levici na dogajanje gledajo kot na "militantno histerijo", ki ni utemeljena na resni analizi.

Izpostavil je, da bi dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP pomenil petino celotnega slovenskega proračuna. "Petina vsega denarja, ki ga ta država porabi, bi po željah Nata morala biti namenjena za oboroževanje. V Levici temu seveda temu seveda nasprotujemo," je bil jasen.

Na drugi strani je minister za obrambo Borut Sajovic povedal, da so se razmere v svetu okrog nas drastično spremenile in je treba na izzive odgovoriti "z dejanji, z modrostjo, z diplomacijo, zavzemanjem za mir, pa tudi s krepitvijo lastne varnosti, in to delamo".

Spomnil je, da je DZ resolucijo, ki opredeljuje obrambne izdatke, sprejel nedolgo nazaj, ta pa izdatke do leta 2030 zvišuje na tri odstotke. Kot minister je sicer vse bolj razočaran, da odgovornost za varnost "aktivno, z dejanji, s proračunom, z rešitvami, s podporo resoluciji najodločneje, trdno in zelo osamljeno izvajajo samo še v poslanski skupini Gibanja Svoboda". Na vladi referendumu nasprotujejo, je dejal.

Vrh v Haagu pred nekaj dnevi je po njegovih besedah pokazal enotnost zaveznic. Kot je dejal, je Sloveniji uspelo, "da se je čas povečanja obrambnih izdatkov na tri odstotke in pol za neposredno obrambo podaljšal z leta 2032 na 2035". Ob tem je bila po njegovem mnenju jasno opredeljena dvojna raba.

Ponosen pa je tudi na stališče predsednika vlade Roberta Goloba, "ki se je na zasedanju vodij zavzel za to, da se varnostne obrambne kapacitete uporabijo aktivno tudi za to, da se čim prej doseže mir in prepreči prelivanje krvi in izgubo življenj civilistov v Gazi".

Tudi poslanec NSi Janez Žakelj je v predstavitvi poslanskih stališč poudaril pomen članstva Slovenije v Natu. "V NSi podpiramo postopno zviševanje obrambnih izdatkov Slovenije," je povedal, hkrati pa je opozoril, da mora biti ta dvig skrbno načrtovan, premišljen in učinkovit.

Žakelj meni, da se tako premier Golob kot koalicija sprenevedata, saj Levica in SD naj ne bi opazili, da je v izhodiščih vlade pred vrhom Nata zaveza članic o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Dejal je, da NSi pri tem sprenevedanju ne bo sodelovala.

Po mnenju SD je nujno, da o dvigu obrambnih izdatkov odločajo državljani. "Verjamemo, da je posvetovalni referendum pot do širšega soglasja in trdnejše prihodnosti naše države, hkrati pa bi izid referenduma vladi podal legitimno izhodišče za zastopanje interesov Slovenije v mednarodni skupnosti," je dejal poslanec Predrag Baković.

Tudi poslanec Levice Milan Jakopovič je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudaril nujnost referenduma. "Če damo tri odstotke BDP za vojsko ali celo več, bo to nekje drugje zmanjkalo ali pa se bomo dodatno zadolžili na račun prihodnjih generacij," je zatrdil.

Po besedah poslanke Svobode Andreje Rajbenšu pa vprašanje, kako se soočiti z realnostjo vse bolj nestabilnega in nepredvidljivega sveta, ne sme biti vprašanje, ki bi si zaslužilo poenostavljene formule ali všečne politične igre. "To je vprašanje, ki bo odločalo o tem, ali bo Slovenija tudi v prihodnje prostor varnosti, blaginje in svobode ali pa bomo postali država, ki jo bodo dogodki prehitevali in presenečali," je prepričana.

Rajbenšujeva tu meni, da je Svoboda edina stranka, ki je "pred ljudi stopila odkrito in brez olepševanja, ker ne želi podajati iluzij, čeprav je enostavneje dajati všečne obljube".

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je bil kritičen do koalicije. "Dejstvo, da se sploh pogovarjamo o predlogu ene izmed koalicijskih strank za referendum proti politiki lastne vlade, je dokaz popolne disfunkcionalnosti vladajoče koalicije, ki ni več sposobna funkcionirati kot celota," je zatrdil Logar.

Poslanci SDS pri razpravi niso sodelovali, tudi stališča niso predstavili. Je pa predsednik SDS Janez Janša na omrežju X koalicijskim strankam očital, da lažejo. Zapisal je, da SD, Levica in Svoboda ostajajo v isti vladi, predsednik vlade Golob pa ne bo vezal zaupnice na glasovanje o posvetovalnem referendumu, kot so želeli v SDS, kar da vse pove. "Svobodnjaki lovijo volivce, ki jih skrbi varnost, SD in Levica pa tiste, ki nasprotujejo oboroževanju," je zapisal Janša.